Večina tekačev redno pere tekaška oblačila, a veliko se jih ne ukvarja z najbolj pomembnim kosom opreme - copati. Resda jih imamo najraje in jih obožujemo, a to še ne pomeni, da se jih (razen s stopali) ni treba dotikati z rokami.

Zakaj?

Vonj, ki ga oddajajo nekaj mesecev stari copati, ki niso bili nikoli očiščeni, ne pomeni, da ste alfa-samec ali alfa-samica, pač pa da razvijate v notranjosti "superg" kolonijo gljivic. Najraje imajo tople temperature in vlago, kar pa jim zagotovite vsakič, ko se odpravite na tek. Če kolonije obutev še nekako prenaša, so stopala (in vaši sostanovalci) nad njimi veliko manj navdušeni.

Copati imajo po pravilu omejeno življenjsko dobo, ki jo lahko zanemarjanje čiščenja še podaljša. Kljub temu je treba izbrati skrben pristop, saj lahko k istemu cilju vodijo tudi kakšne obsesivno-brutalne tehnike čiščenja. 

Niso vse umazane copate enako umazane...

Tekaški copati so lahko: smrdeči, prašni, blatni, kaj vmes ali pa vse našteto... Smrdeči so posledica dolgotrajnega potenja, prašne stanujejo predvsem pri tekačih, ki veliko tečejo po makadamu ali cestah, blatne copate pa so posledica deževnega vremena in izletov v naravo.

Prebrskal sem nekaj spletnih strani in določene odsvetujejo pranje copat v pralnem stroju. Tudi v tekaških krogih poteka večna debata, ali drago obuvalo zaupati neusmiljenemu bobnu ali ne. Odločitev je vaša, obstaja pa nevarnost, da se copati skrčijo ali poškodujejo, zlepljeni deli pa odstopijo. 

Kar se tiče higiene, na roke organskih ostankov znoja in kože ni mogoče sprati in splahniti iz copat tako, kot to naredi pralni stroj. Predvsem zelo smrdeče copate nekateri perejo v pralni vrečki z najbolj milim in neagresivnim pralnim sredstvom (najboljši so organski praški) in na 30. stopinjah (na več se skrčijo) ter s skrajšanim programom (nekateri novejši stroji imajo celo program za superge).

Nato jih je potrebno natlačiti s časopisnim papirjem in jih preprosto posušiti, a ne na soncu, ker UV-svetloba lahko poškoduje lepilo.

Ples v dežju?

Še najbolj "naraven" nasvet sem zasledil za čiščenje zelo prašnih čevljev na eHow. Fini prah, ki se zažre v tkanino in notranjost tekaških copat naj bi povzročal celo žulje in odrgnine, najboljša tehnika za temeljito čiščenje pa naj bi bila tek v dežju po asfaltu ali betonskih površinah. 

Druga, uporabniku morda bolj prijazna, je čiščenje z raztopino mila in vode, pri katerem uporabimo staro zobno ščetko ali krtačo. Karkoli že nameravate, ne perite v stroju blatnih copat, ker blato vsebuje pesek in dobne kamence, ki lahko stroj poškodujejo. Prej jih temeljito skrtačite na roko in se prepričajte, da v podplatu ni trdih delcev. 

Kakšne so vaše izkušnje? Katerih copat nikoli ne bi prepustili pralnemu stroju in katere perete z njim? Ali vam zavre kri, ko slišite, da nekdo tekaško obutev pere v stroju? Če že, kako pogosto bi si upali to privoščiti? Kaj sicer storite s copati, ki so prelili litre in litre znoja?