Ali je dobro, da tu in tam preverimo krvne parametre?

Ali je dobro, da tu in tam preverimo krvne parametre?
18.01.2019 AVTOR: Maša Tomažič, foto: www.health.harvard.edu

Veliko ljudi trdi, da dobro skrbijo za svoje zdravje – pa je to res? Že res, da lahko poskušamo jesti čim bolj zdravo – pa tako res vemo, ali smo zdravi oz. ali našemu telesu česa primanjkuje?

Že nekaj enostavnih in cenovno zelo dostopnih preiskav nam lahko o našem zdravju pove veliko več kot bi si sprva mislili. Slednje je izjemno pomembno še posebej pri športnikih. Vse preiskave lahko samoplačniško opravimo v najbližjem laboratoriju. Laboratorijski testi krvi in urina pokažejo, če se v organizmu že odvija kakšen neobičajen proces, gre morda za obolenje jeter, ledvic ali pa katerega drugega organa. Toda brez skrbi, vsako odstopanje še ne pomeni nujno bolezni in tudi dobri rezultati analize še ne pomenijo, da smo zdravi, zato morate ob pojavu različnih simptomov še na nadaljnje preiskave.

Na kaj moramo biti pozorni pri preiskavah krvi?

Kri je osnovna življenjska tekočina, ki kroži po našem telesu. Ker kri prihaja v stik z vsemi celicami v telesu, lahko trdimo, da spremlja vsa dogajanja v organizmu. Prav zato pa lahko s pomočjo analize krvi najučinkoviteje ugotovimo, ali se v našem telesu dogaja kaj nenavadnega. Pri osnovni krvni analizi se ponavadi uporablja vzorec venske krvi, pri majhnih otrocih pa le kapilarne. Analiza krvi lahko na primer pokaže, da se v telesu odvija neko bolezensko stanje, vendar ne pove točno kje. Pri analizi krvi moramo biti pozorni na naslednje parametre:

Bele krvničke oz. levkocite: so krvne celice, ki varujejo telo pred okužbami in tumorji, tj. pred mikroorganizmi in tujimi beljakovinami. V primeru, da se infekcija prične razvijati, levkociti napadejo in uničujejo bakterije, viruse in druge mikroorganizme, ki povzročajo infekcijo. Levkociti so večji od eritrocitov, vendar jih je manj. Število levkocitov se včasih uporablja tudi za spremljanje zdravljenja določenih bolezni.

Rdeče krvne celice oz. eritrociti, kiprenašajo kisik iz pljuč do organov, tkiv in celic. Kadar je število eritrocitov nizko (anemija), telo ne prejme zadostne količine kisika. Če je število eritrocitov previsoko (policitemija), pa obstaja možnost, da bodo rdeče krvne celice blokirale male krvne žile (kapilare).

Krvne ploščice oz. trombocite, ki so najmanjša vrsta krvnih celic. Pomembno vlogo igrajo pri strjevanju krvi. Če je trombocitov premalo, se lahko pričnejo pojavljati težave pri zaustavitvi krvavitve. Kadar je trombocitov preveč, obstaja možnost za tvorjenje krvnih strdkov v žilah., tj. delcev, ki sodelujejo pri strjevanju krvi in mašijo rane pri poškodbah, da preprečijo izgubo krvi.

Hemoglobin: molekule hemoglobina polnijo rdeče krvne celice, prenašajo kisik in dajejo krvnim celicam rdečo barvo. Pri analizi krvi se meri količina hemoglobina v krvi in njegova sposobnost nošenja kisika po telesu

Kri je najbolje oddati med 8 in 9 uri zjutraj, priporočljivo pa je, da smo pred odvzemom krvi tešči vsaj 5 do 6 ur.

Značke: Zdravje
Ključne besede:
kri krvni test
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ