Na štiri oči s Sebastijanom Jagarincem

Na štiri oči s Sebastijanom Jagarincem
31.01.2019 AVTOR: Maša Tomažič; foto: Rok Viškovič
"Telo in glava potrebujeta gibanje, da se lahko sprostimo, zbistrimo in pobegnemo iz vsakodnevne rutine, ki vse bolj povzroča stres in stisko."

Sebastijana je življenje na atletske steze popeljalo že kmalu - kar pri osmih letih. Z neizmerno voljo in navdušenjem ter s trdim delom, si je med številnimi drugimi uspehi priboril tudi 16. mesto na Evropskem prvenstvu na 400 metrov. Trenutno uživa v vlogi trenerja, prosti čas, ki ga je, kot pravi, zadnje čase žal malo, pa najraje preživlja s svojo najdražjo.

Bi nam za začetek povedal, kako se je začela tvoja tekaška pot?

Moja tekaška oz. atletska pot se je pričela pri osmih letih, natančneje v drugem razredu osnovne šole. Tek me je navduševal že od malih nog in v meni je bila vedno prisotna želja po teku, želja biti čim hitrejši. S prijatelji smo se ure in ure podili po igrišču, tekmovali kdo bo hitreje tekel okrog bloka in še bi lahko našteval. Ni ga športa, ki ga ne bi preizkusili, a tek je imel pri meni največjo težo. Takratni mitingi zlate lige, ki sem jih preko malih ekranov spremljal z velikimi očesi so poskrbeli za prav poseben čar in so me dobesedno okužili. Z velikim zanimanjem sem spremljal vse atletske discipline, a disciplini 400 in 800 metrov sta me najbolj pritegnili. Tudi teki na 1500 metrov so bili pravi spektakel. Pri osmih letih sem tako zakorakal na atletski stadion Poljane v Mariboru, ki je po vseh teh letih postal moj drugi dom. Rezultatsko sem bil dolgo časa v zlati sredini in nisem izstopal. Moja nepopisna želja, ki se je ne da opisati, preposto jo moraš imeti, me je že od malih nog ’’gnala’’ naprej. Prehod v srednjo šolo štejem kot prelomnico. Srednjo šolo sem obiskoval v Ljubljani in ves ta čas treniral sam, razen ob petkih in sobotah, ko sem se vrnil v Maribor. Srednja šola je bila zame neke vrste test. V teh letih ni bilo nikoli vprašanje ali bom treniral ali ne, saj je želja po teku in treningu vedno zmagala. Le-to moraš imeti, če želiš uspeti. V vseh teh letih treniranja se je zbralo veliko nastopov na katere imam lepe spomine in sem na njih tudi zelo ponosen.


Katerega teka ne boš nikoli pozabil?

Na moji atletski poti je bilo veliko tekov, ki jih ne gre pozabiti in prav vsi vodijo k cilju. Na nekaterih se učiš, na drugih storiš vse kot si želiš. Nikoli ne bom pozabil vrhunca moje športne poti, ko sem leta 2010, v teku na 400 metrov tekel v polfinalu Evropskega prvenstva v Barceloni. Lepi spomini me vežejo na polfinalni tek, ki se ga še vedno zelo dobro spomnim. Takrat sem odtekel tudi osebni rekord - 46,13 in s tem rezultatom osvojil 16. mesto v Evropi. Izpostavil bi še državni rekord (2008 – 2016) v teku na 600 metrov. Leta 2008 sem na mitingu v Mariboru odtekel 1:16,92. Rezultat, ki sem ga bil v naslednjih letih sposoben izboljšati in moram priznati, da me malo ’’grize’’, da se ga nisem lotil tudi kasneje, saj gre za disciplino, ki sem jo oboževal od prvega razreda osnovne šole naprej.

Kaj je tisto, kar te pri teku najbolj navdušuje?

Pri teku se lahko maksimalno sprostim, odmislim vse in preidem v svoj svet. Me zelo pomirja in po njem se počutim lahkotno. Vedno sem bil navdušen nad premikanjem svojih sposobnosti, sedaj pa me navdušuje pomirjenost, ki jo čutim med tekom in po njem.

Kot trener naših nadebudnih športnikov – vse od tistih najmlajših, pa tudi do starejših – si dosegel že ogromno. Kaj ti je pri delu trenerja najbolj všeč?

V vlogi trenerja zelo uživam. Delam z različnimi starostnimi skupinami in prav vsaka izmed njih ima svoj čar. Pri delu mi je najbolj všeč podajanje znanja in učenje vadečih. Ko vidim, da sem nekoga nekaj naučil, da je nekdo napredoval rezultatsko in osebnostno, dobim občutek sreče in zadovoljstva.

Ali kot trener poskrbiš, da tvoji varovanci jedo zdravo in aktivnosti primerno hrano ali je to v domeni vsakega posameznika?

Glede prehrane z veseljem podelim kakšen nasvet in usmeritev, če nekdo za to prosi in potrebuje pomoč. Ljudje smo si različni, vsak je unikat in nekaj kar je dobro za enega, ni nujno, da bo tudi za drugega. Naši organizmi se razlikujejo in to je potrebno upoštevati. Svojim športnikom vedno zatrdim, da telo športnika potrebuje vse, saj med aktivnostjo porabijo veliko. V primeru težav je potrebno neaktere zadeve in navade omejiti, v najslabšem primeru pa se je prehrane potrebno lotiti bolj podrobno in sistematično. Dnevni vnosi se od človeka do človeka razlikujejo in zelo pomembno je kako se ob vsem tem počutimo. Če počutje ni pravo, bo potrebno nekaj spremeniti.


Kako pa za svoje prehrano pred lastnimi treningi poskrbiš ti?

Glede prehrane nisem bil nikoli zahteven. Ravnal sem se po počutju in po tem kaj dejansko potrebujem. Včasih je večji poudarek na beljakovinah, včasih na ogljikovih hidratih. Vse je odvisno od tega kaj je pred menoj in kakšna aktivnost me čaka. Vedno poskrbim, da se počutim dobro, ’’polno’’ in močno.


Kakšne tekaške načrte in želje imaš za prihodnje?

V prihodnje si želim preteči maraton. S polovičko že imam izkušnje, a želja je, da vsaj enkrat pretečem pravi maraton. Upam, da mi ga uspe tam, kjer si najbolj želim.


Meniš, da smo Slovenci dovolj aktivni ali imamo nekaj potenciala za izboljšanje?

Slovenci smo zelo aktivni in veseli me, da se vse več ljudi zaveda pomembnosti aktivnega življenja. Človeško telo je vendarle narejeno za gibanje. Kvalitetno preživljanje prostega časa je v današnjem času, ko vsi norimo in hitimo in se ne znamo prav ustaviti še toliko bolj pomembno. Telo in glava potrebujeta gibanje, da se lahko sprostimo, zbistrimo in pobegnemo iz vsakodnevne rutine, ki vse bolj povzroča stres in stisko. Izboljšave so vedno možne in tako je tudi v tem primeru.


Imaš poleg teka še kakšen hobi, ki ga imaš nadvse rad?

Dodatnih hobijev od natrpanem urniku nimam, obožujem pa čas in vsak trenutek s svojo partnerko.

Značke: Na štiri oči
Ključne besede: Sebastijan Jagarinec
Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ