To se je spremenilo v sedemdesetih in osemdesetih letih, potem ko je Frank Shorter leta 1972 zmagal na olimpijskem maratonu v Münchnu. Tekel je elegantno, brez izraza trpljenja na obrazu, in s tem pokazal množicam, da je tek na dolge proge estetski šport. Zdelo se je, da lahko maraton preteče kdorkoli in v bistvu je to tudi res. Sedemdeseta in osemdeseta leta je Združene države zajela tekaška revolucija, ki se je razširila po vsem svetu.
Danes statistiki ocenjujejo, da je maraton preteklo pol odstotka vseh Američanov. Tudi v Sloveniji ne zaostajamo ali lahko celo trdimo, da sodimo med najbolj tekaške narode. Enega od tekov na Ljubljanskem maratonu se vsako leto udeleži več kot en odstotek vseh Slovencev.
Kdo pa je tekač? Ni nujno, da preteče maraton, polmaraton ali deset kilometrov. Niti ni nujno, da se udeležuje organiziranih prireditev. Pomembno je