Na štiri oči z Luko Kovačičem

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Ko sem iz srednje šole prišel na študij, sem moral opustiti cestno kolesarstvo, saj ni bilo mogoče izvajati obojega, že od nekdaj pa sem bil rad v gorah in na splošno v naravi. Ker sem po naravi tekmovalen in ker rad ugotavljam, do kje segajo moje fizične sposobnosti, je to avtomatsko pomenilo, da v hribe ne bom hodil, ampak bom tekel in to kar se da hitro. Tako je bil začetek ukvarjanja s tekom kar samoumeven.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Glavna prednost teka pred ostalimi športi je, da stopiš pred prag hiše, zavežeš tekaške copat in že začneš teči. Če pa imam le malo več časa (vzamem si ga, četudi ga nimam :P), se zapeljem do vznožja gora, kjer se zame začne tisto zares pravo uživanje, saj ti da hitro osvojen vrh neznansko zadovoljstvo. Čar teka je tudi v tem, da ti zelo težko zmanjka poligona, možnosti je namreč neskončno!

Kaj ti je tek dal?
V prvi vrsti sprostitev. Daje mi življenjsko disciplino, tek je tudi eden izmed delov sestavljanke zdravega življenjskega sloga. Kljub temu da ti vsak trening pobere kar nekaj kalorij, ti da neko posebno zadovoljstvo in energijo za vse ostale dnevne aktivnosti. Skozi tek sem spoznal tudi mnogo novih ljudi, čakam le še, da srečam pravo srnico (hehe :P).

Kako potekajo tvoji treningi?
Sezono imam razdeljeno na dva dela, saj se ukvarjam z dvema tekmovalnima športoma. Pozimi sem turni smučar, poleti pa tekač oz. bolj trail/gorski tekač. Treniram po planu trenerja Iztoka Cukjatija, s katerim skupaj sestaviva treninge glede na prihajajoča tekmovanja in različno glede na obdobje. Treniram navadno šest dni na teden (včasih tudi vse dni), tudi po dvakrat na dan, zelo odvisno od tega, v katerem obdobju treninga sem in koliko časa mi dopušča študij fizioterapije. Poleti za raznolikost treninga občasno kolesarim. Problemov z motivacijo za tek/turno smučanje nimam nikoli, saj ne jemljem treningov kot nujno zlo, ampak mi vsak trening predstavlja užitek, vsakega posebej se veselim in ga z veseljem opravim. Tudi občutek po dobrem treningu je nepopisen.
Občasno si dam med aktivnostjo v uho slušalke, vendar to ni stalna praksa. Večkrat se ven odpravim brez vsega. Načeloma pa poslušam mešane glasbene zvrsti, edino kar res ne prenesem, je kakšen metal in kakšen težak rok.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Rekel bi da pol pol. Ne da bi družbo potreboval, da bi se spravil na trening, ampak v družbi treniram, ker tako kilometri ob zabavnih pogovorih minejo kot bi trenil. Prav tako je družba enakovrednega ali celo boljšega tekača dodana vrednost, saj ko so na vrsti intervalne ponovitve, iz sebe iztisneš še kakšen atom, ki ga drugače ne bi, in zato ne bi bilo takega napredka. Rad pa grem na daljši trening tudi sam, zavijem kamor mi ustreza, s kakršnim tempom mi ustreza ter enostavno uživam ob poslušanju narave.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Verjetno mi bo za zmeraj v spominu ostal rekorden vzpon na Triglav, ki sva ga opravila z Nejcem Kuharjem. Prav tako tudi tek na planiško letalnico RedBull 400 Planica 2015, ko me je premagal le legendarni Ahmet Arslan, takrat sem pravzaprav v Sloveniji postal pravi tekač, konkurenčen vsem. Ena izmed najlepših in najljubših tekem mi je tudi RedBull K3, s ciljem na 3500 metrih nadmorske višine, kjer v 10 kilometrih premagaš kar 3000 višinskih metrov – zares pravi masaker in umiranje na obroke!

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Sem tudi tekmovalni turni smučar in na smučkah preživim kar nekaj zimskih mesecev. Omenil sem že, da občasno še vedno sedem na kolo, kakšno uro tudi odplavam v bazenu.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Nimam striktnega jedilnika in se ne odpovedujem ničemur. Poskušam jesti čim bolj raznoliko, pojem vse, pogledam pa na količino. Moja velika razvada sta nedvomno Nutella in arašidovo maslo (če mi kdo ponuja sponzorstvo za eno ali drugo, sem takoj za), oboje pa je najboljše kar ' '!

Kakšne tekaške načrte, želje, imaš za v prihodnje?
Predvsem čim bolj uživati v športu. Želim se uveljaviti tudi mednarodno in mešati živce najboljšim svetovnim tekačem. V prihodnosti si želim nastopiti tudi na kakšni ultra preizkušnji v gorah, še posebej mi Ultra Marathon du Mont Blanc in HardRock 100 miles predstavljata tisti res pravi izziv.

Kaj pa so tvoji cilji v letošnjem letu?
Najprej me čaka svetovno prvenstvo v turnem smučanju konec meseca, nato SellaRonda Skimarathon in za konec zimske sezone še ena tekma svetovnega pokala. Zatem upam na čim boljše nastope v svetovni seriji v Vertical kilometru, na kakšnem SkyRace-u, ki je disciplina, ki mi je tudi zanimiva, saj te po vzponu čaka še spust v dolino, na katerem se mesta tekmovalcev krepko premešajo.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Sem redni študent fizioterapije, ko ni študija pa imam vedno kakšno študentsko delo. Rad potujem, spoznavam nove kulture in nove ljudi. Prav tako uživam v adrenalinskih športih. Rad tudi oblečem predpasnik in kaj dobrega spečem ali skuham. Občasno je dobrodošla tudi dobra zabava v dobri družbi.