Priprava in mazanje tekaških smuči za klasično tehniko

Med rekreativnimi klasičnimi tekaškimi smučmi ločimo smuči, ki jih je potrebno pred vadbo namazati, in smučmi, ki se ne mažejo z mažami za odriv. Te so primerne predvsem za otroke, začetnike in sprehajalce na smučeh po nezahtevnem terenu in niso zanesljive v trdem snegu. Smuči, ki jih ni potrebno mazati, imajo pod srednjim delom smuči (pod stopalom) dodatno obdelano nerebreno ploskev, ki ima funkcijo sprijemanja s snegom, kar vadečemu omogoča odriv v smeri teka.

Pri pripravi in mazanju smuči za tek v klasični tehniki moramo najprej urediti predel drsne ploskve, kamor nanesemo mažo za čim boljše drsenje. Gre za enak postopek kot pri pripravi smuči za drsalno tehniko, le da v tem primeru mažo nanesemo le na sprednji in zadnji del smuči. Pri klasični tehniki odriv omogoča izbira posamezne maže za odriv, ki jo nanesemo na srednji del drsne ploskve smuči v dolžini 40- 60 cm.

Omenjene maže za odriv se delijo na trde (voski za odriv) in mehke (klistri). Voski za odriv se uporabljajo v suhem in nepomrznjenem snegu, pri čemer se z višanjem temperature uporabljajo mehkejše različice voskov. Tanek sloj voska po nanosu zgladimo s plutovino (kork), nato pa postopek ponavljamo tako dolgo, dokler skupaj ne nanesemo 3 plasti voska za odriv.

V mokrem in zmrznjenem snegu voski za odriv ne delujejo, zato je treba za oprijemanje smuči s snegom nanašati klistre, pri čemer moramo ob nizkih tempreraturah tubo s sklistrom najprej nekoliko segreti, nato pa mažo v obliki resic nanesemo na vsaki strani žlebiča smučke.

Po nanosu mažo zopet nekoliko segrejemo z gorilnikom, nato pa jo enakomerno razmažemo z enakomernimi potegi blazinice dlani v obe smeri. Pred vadbo moramo mažo ohladiti, zato smučke za nekaj minut postavimo na zunanjo temperaturo.

(ts) Foto: Klemen Svoljšak