Kaj je najpogostejši vzrok za nastanek urinske inkontinence?

Najpogostejši vzrok za nehoteno uhajanje urina pri ženskah je oslabljena mišica zapiralka, ki jo imenujemo tudi sfinkter. Omenjena mišica se nahaja tik pod izhodom mehurja. Velikokrat pa so za uhajanje urina krive tudi oslabljene mišice in vezi medeničnega dna, s čimer se pogosto srečajo nosečnice. Pri moških je pogost vzrok povečana prostata. Drugi vzroki so lahko še:

• multipla skleroza;
• sladkorna bolezen;
• poškodbe sečnih organov;
• poškodbe hrbtenice oz. možganov;
• menopavza;
• stres;
• pogoste infekcijske bolezni;
• prevelika telesna teža;
• nekatera zdravil.

Poznamo štiri različne tipe urinske inkontinence:

• Urgentna inkontinenca se ponavadi pojavi kot nenadna in močna potreba po uriniranju, ki je ne moremo preprečiti, čeprav se vodo močno trudimo zadržati. Urgentna urinska inkontinenca ima navadno izvor v napačnem dražljaju možganov do mehurja.
• Stresna inkontinenca je najpogostejša izmed vseh oblik inkontinence. Gre za urin, ki nam uide iz mehurja, kadar pritisk v trebuhu in s tem tudi na mehurju preseže zmožnost svinktra (mišice, ki stisne sečnico). Uhajanje urina lahko sproži smejanje, kašljanje in kihanje, pa tudi športne aktivnosti, med katerimi je pogosto tudi tek. Krivec so navadno oslabljene mišice medeničnega dna.
• Pretočna ali 'overflow' inkontinenca nastaja, ker se mehur nikoli popolnoma na izprazni, urin pa se tako ves čas nabira in v drobnem curku počasi uhaja. Z omenjeno vrsto inkontinence se najpogosteje srečujejo moški s povečano prostato, ki pritiska na izhod in s tem onemogoča praznjenje mehurja, ko je ta poln, urin uhaja po kapljicah.
• Mešana inkontinenca: pri tej vrsti inkontinence se pojavijo znaki, ki so tipični za več kot eno samo vrsto težav.

Kako lahko urinsko inkontinenco zdravimo?

Poleg naštetega lahko inkontinenco zdravimo tudi z reedukacijo sečnega mehurja. Gre zato, da zavestno vzpostavljamo normalen režim uriniranja. Čas med posameznimi uriniranji postopoma povečujemo, dokler ne dosežemo 3 urni interval brez potrebe po uriniranju. Tako lahko do določene mere povečamo tudi kapaciteto sečnega mehurja. Metoda je zelo uspešna pri vztrajnih in motiviranih bolnikih. Ob bok tej metodi pa se (pri ženskah) postavlja še zdravljenje z izventelesno magnetno stimulacijo predstavlja za ženske izjemno prijazen način zdravljenja inkontinence, saj omogoča pasivno vadbo mišic medeničnega dna, ima pa pred ostalimi načini zdravljenja številne prednosti, saj je učinkovito, enostavno (ni potrebno sleči oblačil), je neinvazivno, prisotnost zdravnika med izvajanjem ni potrebna, je neboleče, je neodvisno od motivacije bolnice, ni znanih stranskih učinkov, pa tudi hospitalizacija ni potrebna. Odločimo se lahko tudi za zdravljenje z zdravili, ki ga običajno kombiniramo z eno izmed naštetih metod.