Na štiri oči: Brigita Martinčič

Na štiri oči: Brigita Martinčič
30.10.2020 AVTOR: K. R. , foto: osebni arhiv

Brigita ni le tekačica, temveč navdušena motoristka in samostojna podjetnica. Svoje veselje najde v različnih športih, najbolj pa jo navdušuje tek.

Kako bi se opisala v nekaj besedah?

Saj veste, da je sebe najtežje opisati, a bom poskusila. Sedaj v zrelih letih poskušam v vsem iskati ravnovesje, ki mi bolj ali manj uspeva, odvisno od področja. Je pa to zame zelo velik izziv, ker sem leta in leta poznala le črno ali belo, vse ali nič, kar mi je bilo na veliko področjih v pomoč, a velikokrat na račun zdravja in dobrega počutja. Zanima me zelo veliko stvari, predvsem kar je povezano z gibanjem in športom. Poskusim se v vsakem športu, ki mi pride naproti. Tako rada plezam, bordam, smučam na vodi, jadram, kolesarim, a najbolj uživam v teku. Sem tudi navdušena motoristka. Le športi z žogo me ne privlačijo preveč, ker nisem najbolj spretna z njo.

Si članica kakšnega športnega društva ali kluba?

Da, zadnje 3 leta sem članica Izišporta, katerega ustanovitelj in naš trener je Izak Hribar Meden.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?

Trenutno Nike Pegasus Turbo 35, par let sem tekla v Saucony- različni modeli, še leta nazaj pa v Asics.

Uporabljaš tekaško uro?
Da, vendar šele zadnje 3 leta. Sem pa imela z njo kar precejšnje izzive. Vedno sem tekla brez ure, le po občutku in v coni udobja. Ko sem se pričela udeleževati tekem, sem ugotovila, da me na startu vedno
potegne tempo množice in sem vedno začenjala prehitro, se posledično zakislila in in trpela vso tekmo. Tako, da sem uro kupila za nadzorovanje začetnega tempa. Logična posledica je bila, da je nastopilo
obdobje tekmovanja z uro in pehanja čez rob zmogljivosti. No sedaj pa lahko rečem, da sva postali prijateljici in mi je le še v pomoč.

Tvoj obred pred tekom?

Nimam kakšnih posebnih obredov. Konec koncev sem rekreativna tekačica. Ker sem po naravi adrenalinka, mi je všeč vpliv adrenalina, ščemenje po telesu, vznesenost, pričakovanje itd. Kakšnih pritiskov pred tekmo ne čutim, ker sem hvaležna in vesela že za to, da lahko tečem in se udeležujem tekem.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki:
V obdobju pred samostojnim podjetništvom sem se udeleževala nekaj tekem, polmaratonov, a nikoli nisem šla 'na čas'. Sem pa pred kratkim našla članek kolegice, s katero sva 15 let nazaj skupaj tekli na Kraškem polmaratonu in sem imela čas 1:36. Zadnje tri leta pa se bolj ali manj redno udeležujem vseh tekem Notranjskega tekaškega pokala (NTP) in 2 polmaratona na leto (istrski in ljubljanski). Lansko sezono sem bila v skupnem seštevku NTP-ja 4., v svoji kategoriji, pa sem vedno stala na stopničkah (2. ali 3. mesto). Letos smo se februarja (tik pred zaprtjem mej zaradi Corone) pod okriljem Izišporta udeležili polmaratona V Barceloni, kjer je bil moj čas 1:38. Vse skupaj je bilo res nepozabno doživetje.

Čestitke za doseženo drugo mesto na Teku po sledeh medveda. Verjetno je bila to težko pričakovana prireditev po nizu odpovedi tekaških tekem. Kako je bilo?

Ja, resnično smo lačni tekem, še zlasti, ker je večina nas v času korone imela zaradi ukrepov več časa za kvalitetno treniranje. Pojavili so se novi občutki, ko veš, da si pripravljen, pa tega ne moreš niker preizkusiti. Ta trasa je kratka (7,5 km) in razgibana. Sicer nisem ravno ljubiteljica kratkih in hitrih prog (jaz jim pravim kratko-sladko), ker šele tam nekje po 5 km dodobra ujamem ritem, a sem se letos počutila vso tekmo odlično. Svoj osebni čas sem izboljšala za 3 minute glede na lansko leto, kar je zame res velik osebni dosežek. Je pa tudi res, da glavnih favoritinj NTP-ja ni bilo na tej tekmi.

So tvoji treningi med samo epidemijo oz. v obdobju karantene potekali kako drugače?
Kot sem že rekla, sem lahko trenirala več in tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Če se spomnite, so bile aprila in maja skoraj poletne temperature.

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Rada tečem, odkar pomnim. Že v osnovni šoli sem bila vedno med hitrejšimi. Svoje tekaško življenje bi lahko delila » pred« samostojnim podjetništvom in »po«. Namreč, »pred« sem bila velik individualist in nisem nikoli tekla ali trenirala v družbi. Všeč mi je bila neodvisnost v času. To je bilo obdobje, ko nisem resno trenirala, ampak sem le tekla, tekla, da sem si zbistrila glavo, rešila nemalo problemov. Po teku- sploh po teku v hrib, mi je bilo vse bolj jasno, življenje se je zazdelo mnogo lažje. Nato je sledil 8-letni tekaški premor, ma kaj tekaški, nasploh gibalni. Zaradi nastopa samostojne podjetniške kariere in na začetku res pomanjkanje časa, nisem počela nič v vezi z zdravim načinom življenja. Priznam, pred tem sem po tihem obsojala ljudi, ki so venomer iskali izgovore, da se nimajo časa gibati, a sem se tudi sama znašla v tej zanki. Eno leto res nisem imela časa, ker sem delala od jutra do večera, a ko se je stanje malce umirilo, sem bila gibalno tako uspavana, da sem še 6 let iskala razne izgovore, zakaj zopet ne začnem teči ali početi karkoli drugega. Ko je bilo splošno počutje res na dnu, sem se le spravila nekako nazaj v tekaške copate, a sem kmalu ugotovila, da sama ne bom zmogla, ker glava je imela spomin moje zmogljivosti tam, kjer sem pred 8 leti prenehala, telo pa seveda ni bilo več v taki formi (uspavano, par kilogramov več).

Tako sem se pridružila Izakovi skupini tekačev, kjer sem še danes in v kateri se počutim fenomenalno. Lepo je deliti tekaške občutke s sotekači, lepo se je udeleževati tekem kot član Izišporta, kjer čutiš, da se vsi veselijo ob uspehih vsakega »Izišportevca«, ne glede na to ali smo na stopničkah ali ne. Za nekoga je zmaga že to, da začne teči, za drugega, da premaga tremo pred tekmo in za tretjega so zmaga stopničke.

Kaj je tisto, kar ti je pri teku najbolj všeč?

Neodvisnost, svoboda, lahko individualnost ali pri teku v skupini-druženje, raznolikost terena, narava, tečeš lahko vse leto, lahko kot lažje aerobno gibanje ali pa vse do visoke intenzivnosti.

Kaj ti je tek dal?
Kot sem že napisala: v različnih obdobjih različno, kar nekaj let je bil beg od stresa - nekakšna protiutež, sedaj je tek del skrbi za zdravje, dobro počutje in kondicijo tudi za ostala področja življenja.

Kako potekajo tvoji treningi?
Odvisno od časa, a nekje 3-4 x na teden. Treniram nekako vsak drugi dan, od tega 3x tedensko z Izišportom, kjer delamo zelo kakovostne treninge. Tereni so različni, največkrat utrjen makadam.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila in zakaj?
Najbolj mi je ostal v spominu moj 1. tek okoli Cerkniškega jezera v okviru notranjskega tekaškega pokala 2017. To je bila moja 1. tekma po 8 letnem premoru. Pristala sem na 3. mestu v svoji kategoriji. Kar nekaj časa sem rabila, da sem dojela. Dobro se spomnim tudi svojega prvega ljubljanskega polmaratona (mislim, da je bilo 1998). Ker nisem imela popolnoma nobenih izkušenj z 21 km, sem tekla z zelo veliko rezerve, brez ure, prišla spočita v cilj s časom 1:45. Moja prva misel je bila »a to je to?« Seveda mi je bilo potem žal, da nisem šla malce bolj pogumno. Zelo se mi je vtisnil tudi polmaraton Barcelona letos februarja zaradi lepe in hitre trase, ter odlične Izišport tekaško-navijaške družbe.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Privlači me vse, kar je povezano z gibanjem, hodim tudi na jogo, kolesarim.

Kako skrbiš za prehrano?
Prehrana je zelo pomemben del mojega življenja nasploh. Sem tudi naturopatinja, ki ljudi uči, kako si lahko s hrano okrepimo svoje zdravje. Tako, da je moje zavedanje o vplivu hrane na telo in športne zmogljivosti kar visoko.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za prihodnje?
Moja letošnja želja in načrt je bil preteči svoj 1. ljubljanski maraton, oz. sem si to zadala enkrat do 50 leta. Med epidemijo sem pridno in intenzivno trenirala, bila osredotočena na ta cilj, nakar je organizator sporočil, da letos zaradi ukrepov Covid ljubljanskega maratona ne bo. Spustila sem kilometražo in tekla le kratke teke in treninge. Zdaj vemo, da maraton bo, a si svoj 1. maraton želim odteči v normalnih razmerah, z gledalci ob progi oz. z vsem kar pride poleg. Nekako ne čutim virtualne oz. prilagojene tekme.

Katero knjigo si nazadnje prebrala?
Osho - Placebo ste vi. Mi je kar dala misliti.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?

Moj strasten hobi je motociklizem. Sem navdušena motoristka. Ljubim dolga potovanja z motorjem, kjer si vsak dan v drugem kraju in ga raziskuješ, si v stiku z domačini. Če bi imela čas, bi še vedno plezala, hodila v hribe, a žal vsega se ne da strniti v teh nekaj vikendov na leto. 11 let sem samostojna podjetnica in skupaj s partnerjem vodiva specializirano prodajalno z zdravili brez recepta in medicinskimi pripomočki Medilek v Cerknici, sva tudi uvoznika 100% naravne kozmetike Gamarde in Phyt*s. Kot sem že omenila sem tudi naturopatinja in opravljam individualne iridološke preglede in posvete za ljudi, ki si želijo okrepiti ali popraviti svoje zdravstveno stanje.

Značke: Na štiri oči
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ