Na štiri oči s Piko Nežo Pajnič

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?

Začela sem teči kakih 20 let nazaj, kot kardio del vadbe za moč v fitnesu. Ker je tek na traku v fitnesu dolgočasen, sva s prijateljico začeli s tekom zunaj v zgodnjih jutranjih urah :) Po kakem letu se nama je zdelo, da imava tako ali tako dovolj kondicije, da bi lahko šli na Ljubljanski maraton. Saj gredo vsi! In sva šli … z muko preživeli. No, mene je vseeno nekaj gnalo, da sem počasi opuščala fitness in vse več tekla, prijateljica pa niti ne. Kakih 8 let nazaj, se mi zdi, pa sem se znašla v trail tekaški družbi. Po pravici – nimam pojma, kje in kako se je zgodilo, a se je hitro. Ker res obožujem hribe, je to pomenilo združitev dveh ljubih aktivnosti. Kot zadetek na lotu. Da o trail tekaški družbi niti ne govorim, z njimi se res počutim kot družina. So vredni več kot sedmica!

Kaj je tisto, kar ti je pri teku najbolj všeč?

Preprostost – kjerkoli, kadarkoli, samo superge na noge in gremo. Povsod je mogoče najti stezice ali ulice. Sam si sproti določaš vložek napora, vedno se lahko ustaviš, nisi vezan na vreme …

Kaj ti je tek dal?

Tole bo težko razumeti, a dal mi je mene. Ogromno težav je rešil, mi dal pogum, samozavest in pa resnično najboljšo družbo. V bistvu mi je tek pritekel ljubezen do življenja.

Kako potekajo tvoji treningi (kje in kolikokrat)?

Kolikor le dopuščajo vse ostale obveznosti. Služba, dve osnovnošolki in žal vse bolj nadležna dnevna vožnja med Vrhniko in Ljubljano vzamejo veliko časa. A trma včasih prav pride in postavi trening na prvo mesto. Torej vsaj 4x na teden tek, poskušam pa najti čas še za krožno vadbo 1x na teden. Ker sem doma na Vrhniki, me srečate nekje pod/na Planini nad Vrhniko in na Ljubljanskem barju pa v Jeklarni (telovadnica).

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila in zakaj?

Nobenega :) Ne vem vseh datumov ali letnic, a spomnim se vsakega organiziranega (tekme, dobrodelni teki ali pa le organiziran trening tek) teka. Z vsakega pridem s kakim krasnim spominom, ki ostane. No, vsi spomini so krasni a ne nujno prijetni - druge 25 km trail tekme na Notranjskem ne bom pozabila, ker mi je bilo vso pot slabo – ma tudi to sem zborbala. Pa lanske Rašice – po blatu in fantastičnem vzdušju. Pikinega teka v Velenju pred … leti, ko sem prvič odtekla 25 km. In družabnega teka na Dolenjskem, kamor me je povabil prijatelj Borut, ko sem spoznala najsrčnejše in prvič šla prek 30 km. In seveda prve 50-ke … in vseh Ruthinih tekov na Bledu … in spusta v cilj v Vipavi na prvi 25 km uradni tekmi.

Res, vsi ostanejo. Tudi tisti, ko sem samo prostovoljka :)

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?

Zelo redno ali načrtno ne, še vedno pa je na prvem mestu v srcu hribolazenje – obožujem hribe. Pa smučanje, ker ljubim zimo in sneg.

Kako skrbiš za prehrano?

Čim manj kompliciranja, čim več nepredelane lokalne hrane, čisto po načelu zdrave kmečke pameti. Žal sem malce preveč čokoladna … se zelo težko uprem sladkarijam. Glede prehrane res ne delam “drame”, glavno, da je počutje OK.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za prihodnje?

Načrt letos je eden – uspešno zaključiti prvo 100 km trail ultro. Želja pa je odteči vsako leto 2 ali 3 lepe trail tekme med 50 in 100 km. Tekem je pa toliko, da jih gotovo ne bo zmanjkalo.

Katero knjigo si nazadnje prebrala?

Daring Greatly in Dare to Lead od Brené Brown, stalno prebiram Pot Nejca Zaplotnika, v branju je Pogum od Osha. Na dopustu pa vedno berem kriminalne zgodbe.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?

Športne zadeve sem omenila, rada tudi pečem in kuham, berem, pišem. A res ostaja za to malo časa. Poklicno sem vpeta v mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, delo me res veseli in ga imam rada, je pa zahtevno in vzame veliko energije in časa.