Na štiri oči s Samom Zavrlom

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Generalno gledano se s tekom ukvarjam od 6. leta, ko sem se ukvarjal z različnimi športi. V osnovni in srednji šoli sem na testiranjih bil vedno med najhitrejšimi. V osnovni šoli teka na srednje in daljše razdalje še nisem maral – to pripisujem osebni nezrelosti v smislu: ' 'izogni se stvari, ki je naporna ' '. V srednji šoli mi je tek na srednje in daljše razdalje postajal vse bolj všeč in tudi nabiranje moje kilometraže je bilo temu primerno. Povsem sem tek vzel za svojega na fakulteti, kjer sem se boljše seznanil s teoretičnimi zadevami: tehnika gibanja na sploh, tehnika teka in fiziologija napora. Začel sem eksperimentirati in preizkušati različne trenažne metode. Sem mnenja, da težko nekomu pomagaš ali svetuješ kot trener, če tega še sam nisi nikoli okusil, kaj okusil, preučil in ponotranjil. Če povzamem odgovor na vprašanje zakaj sem se s tekom začel ukvarjati bolj resno, je moj odgovor: zato ker rad eksperimentiram z učinki raznih trenažnih metod in občutim lahkotnost v gibanju, ki te nese in nese naprej.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Mislim, da zadnji stavek odgovora na prejšnje vprašanje pove odgovor tudi na to vprašanje.

Kaj ti je tek dal?
Lahko še enkrat ponovim, a ne vem, če se je smiselno podvajati, namreč ta odgovor je že bil objavljen v prvem letošnjem prispevku o Asiscovih frontranerjih. Tek mi je dal in me naučil, da vztrajam v trenutkih nelagodja.

Kako potekajo tvoji treningi?
Moji treningi težko rečem, da potekajo stroko načrtovano in začrtano. Dejstvo je, da študiram vzporedno na dveh fakultetah in opravljam trenerski posel, kjer delno lahko tudi treniram, za sebe, a ne resneje in ne skoncentrirano na sebe. To vse skupaj že samo po sebi vzame veliko energije, energijo vzame tudi, če to počnem z veseljem. Tečem, ko mi to čas dopušča, dejansko vsaj 5-6x tedensko (dejansko za mene ne-delja pomeni dan, ki je povsem brez športnega dela in je namenjen počitku). Hitrost teka in razdaljo pa prilagajam na svojo spočitost oz. utrujenost.
Ne, za tek ne potrebujem posebne motivacije, mogoče za napornejše treninge imam v mislih, da bom potem bližje cilju, ki je, da na Ljubljanskem maratonu – 10km spet pretečem pod 40min.
Ne, med tekom nikoli ne poslušam glasbe in sem osebno proti teku s slušalkami, saj mi to predstavlja dodaten moteč faktor pri tem, ko se poskušam koncentrirati le nase in svoje gibanje, ki ga želim čim bolje občutiti.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Nimam tega definiranega! Veliko tečem z našo trening skupino SPORT STATERA. Tečem tudi sam, je drugače in tudi tako mi ustreza.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Ne bom pozabil 10km teka na 20. Ljubljanskem maratonu, ko sem prvič tekel na tekmi po operaciji kolena.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Seveda se, s tenisom, ki tudi zajema tek na vse zadnje in je moja druga polovica zraven teka kot panoge. Do vpisa na fakulteto sem bil tenisač - tekmovalec. Z matičnim klubom – Teniški klub Branik Maribor smo postali tudi državni članski prvaki, ligaško.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Na srečo sem po morfološkem tipu ektomorf, se pravi se težje zredim in z lahkoto ohranjam postavo z nizkim procentom telesne maščobe. Naj povem, da sem vsejed in nisem obremenjen s kakršno koli dieto oz. sistemom prehranjevanja. Ne jem nikakršnih prehranskih dodatkov (tržna niša manipuliranja farmacevtske in fitnes industrije) – to bi res rad poudaril in ja, sem vseeno zelo konstantnega zdravja. Apeliral bi na vse rekreativce, da se izognejo prehranskim dodatkom in dopolnilom in naj namesto praškov in tablet jejo organsko raznoliko hrano (ne pozabit na sadje in zelenjavo). Vzamete si čas za pripravo hrane in hranjenje na sploh.
Moja prehrana bazira na visokem vnosu, kar se da kompleksnih ogljikovih hidratov, tudi če so malo manj kompleksni se ne sekiram. V glavnem obožujem testenine na ' '101 način ' '. Obožujem pice, poudaril bi, da so pice napačno zaznamovane kot nezdrava hrana, ni povsem tako!!
Najljubša pijača je hladna voda in sveže iztisnjeni sadni sokovi.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Še nekaj let se želim zadrževati, tekmovalno na 10km razdalji. Se s časoma preizkusiti tudi na 21km, nikakor pa mi ni cilj se udeleževati maratonov 42km dolgih razdalj. Se pravi so želje in načrti vezani predvsem na izboljševanje časa pri teku na 10km in, ko bom mnenja, da bo tukaj dosegel bariero, želim malo resneje poskusiti tudi na 21km.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Moji hobiji so dejansko vsi vezani na šport. Tek, tenis in kondicijska priprava športnikov predstavljajo moje delo in hobi hkrati. Mogoče bi lahko še omenil, da rad berem znanstveno literaturo prav iz področja športa, psihologije, pedagogike in sociologije, z drugimi besedami berem vse kar mi je zanimivo in posledično vidim v tistem, da me bo dvignilo na višjo raven. Ne bi rad pozabil omeniti, da mi veliko pomeni, da imam majhen, a trden krog najboljših prijateljev, s katerimi mi druženje daje dodaten smisel. Glede poklicne poti sem že pri prejšnjih vprašanjih omenil, da se vidim v športu kot trener, fizioterapevt in morda tudi kot učitelj športne vzgoje. Poudaril bi, da uradna izobrazba nima velike teže, težo ti da neformalno izobraževanje – nenehno iskanje in utrjevanje novih znanj in informacij. Moram poudariti in se ob enem zahvaliti, da na moji strokovni poklicni poti bdi nad menoj moj mentor, svetovno znani trener in raziskovalec g. Srdjan Sjordjević, ki sem mu neizmerno hvaležen, da me je vzel pod svoje okrilje.
Zaključil bi z malo prirejenim rekom: delaj stvari pošteno, predano, postavljaj si cilje in ne pozabi uživati že v procesu, ki te veselijo in nikoli ne boš imel občutka, da zares delaš. Največji in najbolj trajni užitki so v veliki večini povezani z vloženim trudom, dojemanjem in čutenjem tega procesa, doseganja ciljev.