Na štiri oči s Sebastjanom Podbevškom

Na štiri oči s Sebastjanom Podbevškom
12.04.2019 AVTOR: K.R.

Sebastjan Podbevšek je športnik po duši; s športom se namreč ukvarja že od malega, zadnjih 7 let pa plava v triatlonskih vodah.

Si član kakšnega športnega društva ali kluba?

Da. Sem član triatlonskega kluba Trisport Kamnik.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?

Bi rekel, da se s časom to spreminja. Včasih so bili moji najljubši tekaški copati znamke Mizuno, vmes tudi Saucony. Trenutno pa mi najbolj ustrezajo Adidas z Boost peno.

Uporabljaš tekaško uro?

Da. Uporabljam Garmin 935. Primerna je za kolesarjenje, plavanje in tek. Konkretno pri teku pa jo potrebujem, ker spremljam srčni utrip ter tempo. Odvisno od treninga, ki si ga zadam, včasih tečem glede na srčni utrip, drugič spremljam tempo. S spremljanjem teh stvari lahko naredimo dober trening, običajno pa želimo prav to – od treninga želimo nekaj odnesti. Zelo redko grem na počasen, lahkotnejši tek za dušo, kjer mi to ne bi bilo pomembno. Morda le po naporni tekmi, pripravah,…

Tvoj obred pred tekom?

Pred samim treningom nimam posebnih obredov, pazim le, da vsaj dve uri ali celo dve uri in pol pred tekom ne jem. Drugih posebnih obredov nimam, niti pred tekmo.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki

Sem rekreativec, ne štejem rezultatov. Sicer sem tekel na kar nekaj tekmah. Nekajkrat sem se udeležil 21-ke na Ljubljanskem maratonu, šel sem na Kraški maraton, večkrat na Tek trojk,… ampak nikoli ni bil rezultat tisti, ki mi je bil bistven, čeprav si dobrega rezultat na nek način vedno želiš. V Berlinu sem maraton pretekel s časom 3:30, kar ne smatram kot nek velik dosežek. Polmaratone sem tekel okoli 1 uro in 28 minut. To niso rezultati, s katerimi bi se lahko ogromno hvalil. No, ja, če upoštevamo starost…. (smeh).

Tvoji dosedanji triatlonski dosežki

Triatlonski dosežki pa so seveda zgodba za sebe. Rezultati so boljši, seveda niso vrhunski, ampak v moji kategoriji so v redu. Udeležil sem se Ironmana v Kalmarju in ciljno črto prečkal z rezultatom 10:32:57, kar ni tako slab čas. Za tak čas moraš namreč vložiti ogromno časa in energije – tu zadaj je ogromno treningov in to bo razumel le tisti, ki je to že poskusil. Če treniraš le tek, točno veš, koliko moraš narediti v določenem času, da dosežeš dober rezultat. Pri triatlonu pa so združeni trije športi in pri vseh treh moraš biti vsaj soliden, vrhunski že težko, ker niti ni toliko časa za trening. Že tako je za vse te tri panoge potrebno vložiti veliko energije. Za treninge gre namreč kar veliko časa, to bi lahko potrdila tudi žena, če bi jo vprašali (smeh).

S katerimi športi si se ukvarjal pred triatlonom?

Poleg teka sem zelo dolgo igral odbojko, pred leti tudi badminton, košarko in rokomet.

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?

Do 16. leta sem igral nogomet. Potem so bila ta najstniška leta, ko sem šport za kratek čas opustil. Nato sem pričel z odbojko. Teči sem začel z željo po ohranjanju postave in kondicije. Pravzaprav sem od takrat dalje ves čas rekreativno tekel, s triatlonom pa sem se pričel ukvarjati pred približno šestimi, sedmimi leti.

Kaj je tisto, kar ti je pri teku najbolj všeč?

Odvisno od tega, kakšen trening narediš. Včasih ti ni prav nič všeč (smeh). Pri teku mi je všeč, ker je na prostem, v naravi. Sicer imam tekalno stezo, na kateri tečem pozimi, ampak to je čisto nekaj drugega kot zunaj. Če tečeš zunaj, lažje držiš tempo, tek je bolj zanimiv, ker se premikaš v naravi in okolici; umikati se moraš psu, sprehajalcem, avtomobilom, slišiš ptiče,… Dogaja se, torej opaziš dražljaje iz okolja in narave. Če si notri, tega ni in je tek bolj monoton. No zgodi se, da tudi zunaj ne opaziš okolice, če imaš intenziven hiter tek, in gledaš samo naravnost in na uro – ki pa običajno kaže premalo (smeh).

Kako potekajo tvoji treningi (kje in kolikokrat)?

Moje tekaške trase so različne. Pozimi tečem na tekalni stezi. Običajno pa tečem od doma na Viru do Gorjuše ali ob reki Kamniški Bistrici. Kadar smo z družino na vikendici na Ptuju, tečem tudi tam. Tečem tudi z drugimi v sklopu triatlonskega kluba Trisport Kamnik. 2-3x na teden imam plavanje, jutranje telovadbe, zdaj pozimi grem 1x tedensko na spinning in 2x sam na kolo.

Kaj ti je pri triatonu najljubše: tek, plavanje ali kolo?

Preferiram tek in kolo, če moram izbirati med tema dvema, imam raje kolesarjenje, saj mi to najbolj leži in sem v tem najmočnejši. Nato bi izbral tek in šele potem plavanje. Za profesionalnega plavalca ravno ne bi bil (smeh).

Raje tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?

Tečem sam in v skupini. Pri vseh športih je tako – sam lahko narediš soliden trening, a nikoli takega, kot ga narediš v skupini. Boljši trening opraviš v skupini, saj te skupina avtomatsko potegne, da vztrajaš. Ne le pri teku, tudi pri plavanju in kolesarjenju je tako. Če daš sam od sebe 100 ali 110 odstotkov, jih daš v skupini 130. V skupini si hitrejši, saj veš, da če recimo, na kolesu enkrat popustiš in ostaneš zadaj, ostalih ne ujameš. In tudi to te žene. Greš čez sebe, še posebej, če si trmast.

Katerih tekem ne boš nikoli pozabil in zakaj?

Berlinski maraton je eden izmed tekov, ki jih ne bom pozabil. Tam je vseh 42 kilometrov trase noro vzdušje. Vsi navijajo. Slabši, kot si, bolj navijajo. Na startni številki je ime, zato lahko navijači navijajo celo poimensko. In kadar je nekdo že zelo utrujen, navijajo še močneje. Mene so spodbujali: “Come on, Sebastian, you can do it!” in to popolni neznanci. Na vsakem kilometru je glasba: violine, bobni ali pa DJ. To vzdušje je res noro. Berlinski maraton je res lepa izkušnja.

Zagotovo ne bom pozabil niti maratona na Ironman-u v Kalmarju. To je povsem nekaj drugega. Tam imaš namreč najprej 3800 m plavanja, 180 km kolesa in nato 42 km teka. Kolesarjenje je bilo tam ob močnem vetru zelo naporno, še nikoli nisem kolesaril v takem vetru. In ko tako prideš s kolesa po dobrih petih urah, si že zelo utrujen. In potem te čaka še maraton. A ženeta te adrenalin in vzdušje, zaradi česar sem začel s prehitrim tempom. Prvih 5 kilometrov sem namreč pretekel v tempu 4:30 min/km. Ko sem pogledal na uro in videl svoj tempo, sem se umiril, saj mi je bilo jasno, da se bom s takim tempom prehitro utrudil. Zaradi poškodbe ahilove tetive namreč nisem imel prav veliko tekaškega treninga. Nato sem si določil tempo 5.30 min/km. Ves preostali del proge sem nato tekel v tempu 5.30 min/km. Na koncu sem sicer imel povprečen tempo 5:45 min/km, saj sem se ustavil na vseh okrepčevalnih postajah, da sem jedel in pil, to sem si obljubil. Nisem namreč želel, da mi zmanjka energije, da bi trčil ob zid. Na koncu sem bil s tekom zelo zadovoljen. Zadovoljen, da sem zdržal tak tempo, saj sem tek zaradi poškodbe ahilove tetive zelo malo treniral.

Kako skrbiš za prehrano?

Nič posebnega. Verjetno bi bilo bolje, da bi prehrani posvečal več pozornosti, a za to enostavno ni časa. Pri prehrani načeloma nimam posebnih omejitev ali pravil. Le januarja sem na 'low carb' dieti, torej prehrani z malo ali nič ogljikovimi hidrati. V obdobju po koncu poletja in triatlonske sezone, namreč malce manj treniram in jem enako kot prej, ko treniram bolj (smeh). Takrat se potem januarja lotim diete, le toliko, da pridem na idealno težo in s tem startam dalje. Ko spet zastartam, pa ne gledam na prehrano. Ne uživam niti dopolnil, ki so na voljo. Če gremo na kolo, si naredim izotonični napitek, če treniramo več kot dve uri, morda vzamem malo čokoladke, to je pa to. Nič posebnega. Morda le kakšen gel pred tekmo.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za prihodnje?

Glavni cilj letos je Ironman, ki bo v Celovcu. V sklopu pripravljanja nanj pa bom odtekel kakšno polovičko, v načrtu imam Istrski maraton. Polovičke, torej polmaratone izbiram iz previdnosti zaradi poškodbe ahilove tetive – ne želim tvegati. Vedno sem namreč prehitro začel teči in se spet poškodoval, in je to potem začaran krog. Letos zato do Ironmana ne bom tekel maratona. V načrtu imam še polovičko Ironmana v Zadru, potem po Ironmanu v Celovcu pa odvisno, morda na Ljubljanski maraton ali polovičko v Poreč (Poreč Half Triatlon).

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s triatlonom?

Po službi sem ali na treningih ali z družino. Za kaj drugega pa že časa zmanjka (smeh).

Značke: Na štiri oči
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ