Na štiri oči s Tadejem Grilcem

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
V osnovni šoli sem želel trenirati nogomet, ampak zaradi oddaljenosti od mesta nikoli nisem imel možnosti, da bi postal nogometaš. Ker pa sem vseeno rad tekmoval na šolskih tekmovanjih, sem se večine od njih tudi udeležil. In tako sem nekega dne domov po pošti dobil prijavnico za vpis v Koroški atletski klub. Tako se je vse začelo.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Čeprav ti treniranje atletike vzame veliko časa, marsičemu se moraš odpovedati, na koncu dneva komaj čakaš da se vržeš v posteljo, tega ne bi zamenjal za nič. Saj, ko končaš zelo težak trening, je občutek neverjeto dober, in to je tisto, kar mi je pri teku najbolj všeč.

Kaj ti je tek dal?
Ob teku sem se naučil biti potrpežljiv in vztrajen, prav tako pa sem spoznal veliko novih tekaških prijateljev.

Kako potekajo tvoji treningi?
Treniram od 11-12x tedensko, tako da imam konec tedna kar veliko pretečenih kilometrov. V času pripravljanja pretečem tudi do 150km na teden. Ker si v teku res želim uspeti, ne potrebujem dodatne motivacije, vseeno pa me navdihujejo dobri atleti, ki jim je v življenju uspelo.
Punca Neža je vedno mislila, da mi je med tekom dolgčas, ker ponavadi vedno tečem sam, zato mi je za darilo kupila iPoda, ki mi sedaj resnično krajša predvsem daljše teke.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Družba pa mi ponavadi pomaga samo pri težjih treningih na atletski stezi.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Najbolj v spominu mi bo zagotovo ostala tekma Teka Trojk (29km), kjer sem se že na 14 kilometru poškodoval, saj sem padel in pri padcu zadel še ulično svetilko. Kjub mojim bolečinam, smo uspešno prišli kot prva trojka v cilj. Takoj ko smo prečkala ciljno črtno, pa so me v roke vzeli reševalci, ki so mi povili okrvavljeno nogo. Še danes komaj verjamem, da sem takrat prišel do cilja. Prav tako pa nikoli ne bom pozabil svojega prvega maratona na Dunaju, kjer sem postavil nov državni rekord pri mlajših članih.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Ker mi že tek vzame veliko časa, nimam več energije za druge športe, vseeno pa grem dnevno na sprehod s svojim kužkom.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Imam veliko srečo, da obstajajo tudi dobri ljudje. Primer tega je Bogdan Tušek (Medikem), ki ima glede prehrane veliko znanja in mi pri tem zelo pomaga. Zato bi tudi sedaj rad izkoristil priložnost in se mu še enkrat zahvalil za vso pomoč.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
V prihodnje bi rad še naprej tako napredoval in se hkrati približal maratonski normi za večja tekmovanja.