27.09.2019 AVTOR: K. R., foto: osebni arhiv
Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
V zadnjem letniku srednje šole sem dobila pobudo profesorice za športno vzgojo. Čisto rekreativno sem namesto na kavo s prijateljicami odšla na tek okrog velenjskega jezera. Ko sem se poročila in preselila na Dolenjsko, pa sem tudi v novem domačem kraju hitro odkrila zanimivo gozdno pot, kjer sem tekla ko sem našla čas. Kratke in tudi malo daljše razdalje so vse bolj spremljale moj vsakdan – vse do moje prve tekaške tekme: rekreativnega teka na Ljubljanskem maratonu 2007. Na štart sem šla skupaj s svojo mamo. In tek mi je prirasel k srcu.
Kaj je tisto, kar ti je pri teku najbolj všeč?
Pri teku največkrat odtavam v svoj svet, takrat ponavadi pade tudi tempo teka. To je zame najboljša terapija, ko se ti nabere preveč vsega, je pa tudi odličen cardio trening, ko preizkusiš svoje meje. Sama načeloma nikoli na tekmi ne tekmujem z drugimi. Je pa dober občutek, ko vidiš da nisi med zadnjimi, in včasih, ko konkurenca ni prehuda, mi celo uspe zlesti na kakšno stopničko v kategoriji, kar ti še malo dvigne samozavest in ti da dodatno motivacijo. Običajno na razdalji ki sem jo že tekla, poskušam izboljšati čas, ko pa se podajam na novo razdaljo, ki je še nisem pretekla, pa mi tek v cilj pomeni mojo malo zmago. Takšni izzivi me dopolnjujejo, z njimi se počutim živo. Ko pa s svojim uspehom uspem vzpodbuditi k teku in gibanju še kakšno posameznico/ ka pa je to samo še pika na I.
Kaj ti je tek dal?
Tek mi daje moje minutke zase. Rada tečem v skupini, ampak najraje tečem sama brez slušalk in motivacijskih ritmov. Ritem je moj srčni utrip. Včasih tečem hitro, da iztečem jezo, breme oz. karkoli, kar je v napoto v moji glavi da ne morem biti kreativna. Spet drugič tečem počasi in opazujem ter se prepustim, da mi okolje, v katerem tečem, narekuje tempo. Tek mi daje samo sebe, kadar pozabim nase.
Kako potekajo tvoji treningi?
Zadnji tekaški program, ko sem se pripravljala na maratonsko preizkušnjo v Bovcu je bil kar intenziven. Poleg tega, da delam kot osebna trenerka in sem imela čez celo poletje 2x tedensko dve polni skupini intenzivnih vodenih vadb na prostem, sem tedensko pretekla med 50-80 km. Treningi so bili razdeljeni na 4x tedensko; od tega 3x kratki teki po 10 km (le ti so bili sestavljeni iz tekov v klanec, tempo tekov, intervalnih tekov) in en daljši tek (18-32km). Le-tega sem ga od začetka tekaškega programa (Skupno je obsegal 12 tednov) postopno stopnjevala in proti koncu počasi zoževala. Tekaškim treningom so vzporedno sledili tudi treningi za moč.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabila in zakaj?
Nikoli ne bom pozabila:
- Svoje prve tekme 10 km leta 2007,… takrat se je v ritmu skupine The Stroj na štartu teka vse skupaj začelo in vesela sem da se je.
- Svoje prve 42-ke leta 2012 – teka, ki se zaključi v tako lepem ambientu, kot je Logarska dolina, preprosto ni moč pozabiti.
- Svoje prve ultra preizkušnje 75 km na relaciji Celje - Logarska dolina leta 2017 – že same priprave na podvig mi bodo ostale v spominu sama preizkušnja pa... še danes ostanem brez besed. Vesela in ponosna sem na to, da mi je uspelo. Na takem teku pa resnično spoznaš svoje meje, spoznaš pa tudi marsikaj o tistih ki tečejo ob tebi, malo pred tabo, malo za tabo, vsi smo bili eno, pa čeprav eni bolj in drugi manj pripravljeni, ampak vsi z eno samo željo: premagati samega sebe na preizkušnji 75 km. Za nekatere norost za nas takrat pa izziv, ki te definitivno spremeni.
- Na koncu pa želim omeniti še eno preizkušnjo. Omenjam jo na koncu ravno zato, ker je nisem končala na uradnem cilju, ampak na 27. kilometru. Govorim o gorski tekaški preizkušnji GM4O v Podbrdu leta 2018. Priprave na izziv sem vzela resno. Pridno sem nabirala višince: 2800 jih je bilo gor in prav toliko dol. Več časa sem si vzela za tiste na gor, kar je tudi prav, za spuste pa čisto premalo oz skoraj nič. V izogib poškodbi sem spuste na sami tekmi naredila čisto prepočasi in to me je stalo presega časovne omejitve za pol ure. Tek sem zaključila v Hudajužni. Včasih pač ne gre ampak to še ne pomeni, da željo opustimo. Vse skupaj je treba prespati, narediti pavzo. Mesec ali celo leto Jaz sem si vzela npr. kar celo leto in 2020 bom naredila vse da mi v drugo uspe.
Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Po poklicu sem sicer ekonomistka, vendar sem leta 2016 opravila še licenco za osebnega trenerja pri AFP. Od novembra 2016 delam kot samostojna podjetnica, kot osebna trenerka, zato me šport in gibanje spremljata dnevno.
Kako skrbiš za prehrano?
Tako sama kot tudi cela družina se prehranjujemo raznovrstno. Obožujemo ribe, meso in zelenjavo, včasih pa se – kot vsi ostali – tudi jaz pregrešim, čeprav vse redkeje.
Kakšne tekaške načrte in želje imaš za prihodnje?
V tem letu imam za moj osebni cilj le še preteči 42 km na Ljubljanskem maratonu, v letu 2020 pa ciljam na GM4O in še kakšno gorsko preizkušnjo. Ne delam prav posebnih načrtov. Ponavadi načrtujem eno težjo preizkušnjo letno, za ostale pa se odločam sproti.
Katero knjigo si nazadnje prebrala?
Divja
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Do pred kratkim sem opravljala poklic referentke v trgovskem podjetju, a ker ne morem biti pri miru, sem postala osebna trenerka. Živimo na manjši kmetiji na podeželju in tukaj dela ne zmanjka, zato je moj edini hobi tek. Vse tekaške treninge največkrat opravim v zgodnjih jutranjih urah, potem pa je že čas za druga opravila in dneva je čisto prehitro konec.
nazaj na vrh
