Na štiri oči s Tino Klinar

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Izhajam iz športne družine, a vse do začetka srednje šole sem bila ravno jaz tista, ki je najbolj »kvarila « to povprečje. Tekla sem le pri športni vzgoji v šoli in razna šolska tekmovanja in Cooperjevi preizkusi so mi predstavljali precejšnjo muko. Ravno zato sem se pred vstopom v gimnazijo odločila, da malo potreniram, da bo šlo lažje in se znebim odpora do teka. Začetki so bili težki, a postopoma me je tek povsem posrkal vase. Že kmalu pa sem spoznala, kako zelo drži med tekači dobro znano dejstvo, da napor pri teku nikoli ne izgine, le mi postanemo hitrejši in si upamo postaviti višje cilje. Ker sem že kot majhna veliko zahajala v gore, ni presenetljivo, da me vedno bolj privlači gorski tek.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Pri teku obožujem občutek svobode, sposobnost hitrega premagovanja kilometrov z lastnimi nogami ter zadovoljstvo in utrujenost, ki ju občutim po dobro opravljenem treningu. Če izpostavim gorski tek pa me navdušujejo čudoviti razgledi med odkrivanjem novih poti in osvajanjem vrhov. Med tekom sem sama s svojimi mislimi in takrat se mi porodi marsikatera ideja in razrešim številne probleme, poleg tega se sprostim in odklopim od vsakdanjih skrbi.

Kaj ti je tek dal?
S tekom sem se naučila samodiscipline in načina kako čim bolj optimalno razpolagati s časom – dveh vrlin, ki sta v življenju še kako dobrodošli. Zaradi teka bolj zaupam vase in se z večjo mero samozavesti lotim vsakdanjih izzivov. Poleg tega mi tek omogoča odkrivanje sposobnosti človeškega telesa in premagovanje same sebe.

Kako potekajo tvoji treningi?
Število treningov prilagajam svojemu urniku, če je časa več, tečem vsak dan, sicer tudi le 2-3x na teden. Treniram sama, brez plana in le po navdihu. Tako se ne silim s težkimi treningi, kadar se mi ne ljubi. Za ohranjanje motivacije poskrbim z zastavljanjem ciljev in načrtovanjem tekem, ki se jih želim udeležiti in se nanje pripraviti. Treninge si popestrim z menjavanjem tekaških terenov - od asfaltnih cest in stadionskega kroga do visokogorja med gamsi in planinskimi kavkami ter vse vmes. Namesto glasbe poslušam svoje telo in opazujem okolico.

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Večinoma tečem sama, sicer pa se ne branim družbe, sploh koga hitrejšega, da me malo povleče za seboj in tako dam od sebe več, kot bi sicer.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Prav vsaka tekaška prireditev, ki sem se je udeležila, nosi svojo zgodbo in se je rada spominjam. Nikoli ne bom pozabila svoje prve daljše tekme, ki je bila leta 2009 na Teku okoli Brda, ko sem sploh prvič v življenju pretekla 10 km in dosegla soliden čas nekaj pod 50 minutami, kar mi je dalo veliko motivacije za naprej. V lepem spominu mi je ostala moja prva zmaga v absolutni ženski konkurenci na Teku na Kriško goro leta 2014, poleg tega se mi bo vtisnil v spomin tudi letošnji tek na Vršič, ko nas je malo pod vrhom prelaza ujel močan naliv s točo.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Poleg teka rada kolesarim, pri čemer mi tudi na kolesu najbolj ustrezajo klanci. Včasih igram odbojko, se odpravim v hribe s prijatelji (povsem netekaško) ali naredim vaje za moč in stabilizacijo trupa.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Trudim se jesti zdravo in uravnoteženo, da bi tako zadostila vsem potrebam po energiji in hranilih, sicer pa pri hrani nisem izbirčna in nimam posebnih prehranskih strategij. Dokler sem športno aktivna, si brez slabe vesti privoščim tudi kakšno čokolado ali sladoled.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
V prvi vrsti si želim ostati zdrava in v teku še naprej uživati tako kot do sedaj. Ob tem bom nadaljevala z nastopi v gorskem teku in poskušala izboljšati osebne rekorde na 10 in 21 km na ravnini. V prihodnje imam tudi željo po udeležbi na kakšni tekmi v gorskem teku na mednarodnem nivoju, nekoč pa se želim preizkusiti tudi na maratonski razdalji.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Poleg študija medicine in teka mi prav veliko prostega časa ne ostane, kar pa že, ga namenim kakšni dobri knjigi, filmu, brskanju po internetu, kaj skuham ali spečem, se dobim s prijatelji na kosilu ali pijači ali se odpravim na kakšen izlet. Pred mano sta še 2 letnika študija medicine in v tem času se bom morala odločiti, katero vejo medicine izbrati za mojo nadaljnjo poklicno pot. Vsekakor pa si želim tudi na službenem področju ostati v stiku s športom in promocijo zdravega načina življenja.