Na štiri oči z Ano Radivo

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
S tekom sem se prvič srečala v mladih letih, ko sem tu pa tam po domačih hribih naredila kak kilometer s svojim očetom. Nato je bil tek dolgo let zame le zelo redka rekreacija, omejena na nekaj kilometrov med Koprom in Žusterno. Tek je postal sestavni del mojega vsakdana po tem, ko sem se pridružila ekipi ŠD 3 šport. V društvu velja nenapisano pravilo, da vsakega prišleka »okužimo « (beri: navdušimo) za vsako posamezno disciplino in triatlon. Podobno se je zgodilo tudi meni. Prvič sem se jim pridružila na plavalni vadbi, nedolgo zatem sem iz radovednosti obiskala še tekaško vadbo, kjer se je že na prvem treningu izkazalo, da mi tek nekako leži. Tako so se začeli prvi resnejši treningi, cilji, z njimi motivacija in vedno večje navdušenje nad tekom. Od takrat dalje, z izjemo nekaj krajših premorov, tečem redno.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Najbolj uživam v občutku lebdenja, ko ujamem tisti pravi, lahkoten tekaški korak. Všeč mi je eleganten, hiter tek, h kateremu stremim tudi sama. Menim, da mi tek lahko da določeno svobodo, čeprav ga včasih vzamem tudi kot sredstvo, s katerim zbežim stran od sebe ali drugih.

Zakaj je prav tek šport, ki mu posvečaš največ časa?
V teku sem se nekako najbolj našla. Lahko bi rekla, da mi gre najbolje »od nog «. V teku (večino časa) uživam. Včasih sem želela teči hitreje, danes želim teči dlje. Zares pomembno je to, da rada tečem.

Kaj ti je tek dal?
V prvi vrsti nov poligon za samospoznavanje – odkrivanje svojih prednosti in slabosti na eni ter priložnost za rast in premagovanje strahov na drugi strani. V določeni meri tudi samopotrditev in samozavest. Obenem pa sem zaradi teka in ob teku spoznala veliko prijetnih ljudi in dobila nekaj res dobrih prijateljev.

Kako potekajo tvoji treningi?
V zadnjem letu so moji treningi zaradi manjše količine časa reducirani predvsem na nekaj priprav pred posamezno tekmo, predvsem triatlonske preizkušnje. Večino leta redno tečem dvakrat, če uspem tudi trikrat tedensko. Prva leta sem tekla po v naprej pripravljenem načrtu treningov trenerja in takrat sem tudi najhitreje napredovala. Zadnji dve sezoni tečem bolj ali manj po občutku, sistematičnost poskušam ohranjati s krajšimi plani treningov, ki jim sledim pred pomembnimi nastopi. Navadno v tednu naredim en ali dva intervalna treninga in/ali tempo tek (med 10 in 18 km), v zadnjih mesecih zaradi priprave na maraton uvajam še daljše počasnejše teke.
Med treningom se osredotočim na tek – na svoj korak, tempo in razdaljo, ki me čaka. Vse ostalo je drugotnega pomena. Rada slišim in spremljam svoje dihanje in korake, zato nikoli ne tečem s slušalkami. Se pa pogosto zgodi, da me med tekom spremlja kakšna melodija ali pesem, ampak zgolj v mislih. :)

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
S prvimi tekaškimi treningi sem se spoprijela v družbi, kar je name delovalo zelo vzpodbudno. Z napredkom in pretečenimi kilometri pa sem postala precejšnji individualist, tudi zato, ker sem tekla po specifičnem programu. Večinoma tako še vedno tečem sama, si pa občasno omislim družbo, predvsem pri kakšnem daljšem teku.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Zagotovo mi bo v posebnem spominu ostal 1. Istrski maraton. Ne samo zaradi zmage, čeprav je bila to moja prva zmaga na večji tekaški prireditvi in to še v domačem kraju, ampak predvsem zaradi tistega posebnega čara, ki ga lahko ima tekaška prireditev. V lepem spominu imam tudi letošnji Wings for life, predvsem zato, ker sem prvič presegla mejo 30 km in kar je še pomembneje, na teku sem zelo uživala. Med triatlonskimi preizkušnjami so zagotovo v ospredju najdaljše in najtežje (polovični Ironman), na katerih tudi najbolj uživam. Sicer pa je vsak tek oziroma vsaka tekma zgodba zase. Najbolj mi v spominu ostanejo tiste, kjer mi je šlo bodisi zelo dobro ali pa slabo, kjer sem zelo uživala ali »trpela «, kjer sem dosegla zastavljeni cilj ali se soočila s čim novim.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Čeprav me mnogi poznajo predvsem kot tekačico, se poleg teka rekreativno preizkušam v triatlonu. Že nekaj let tako ob teku redno plavam in kolesarim. Za kaj drugega skorajda zmanjka časa. Se pa tu pa tam odpravim na kak lokalni hrib, všeč mi je tudi joga. 

Kako pa skrbiš za prehrano?
Tako da pridno jem in v hrani uživam. :) Ne sledim nobeni posebni dieti, ampak poskušam čim bolje prisluhniti telesu, kaj potrebuje oziroma si želi. Jem skorajda vse, zelo rada imam solate, jedi na žlico in zelenjavo, testenine in tudi meso, čeprav ga, v primerjavi z ostalimi živili, pojem najmanj. Sem zelo velika ljubiteljica sladkega, obožujem domačo marmelado, palačinke in peciva, zato moram včasih malo popaziti, da ohranim neko »zdravo « mejo.

Kakšne tekaške načrte, želje, imaš za v prihodnje?
Želim se preizkusiti na daljših razdaljah, predvsem pa me mika tek v naravi. Občasno se sicer udeležim kakšnega krajšega (do 25 km) trail teka. V bodoče pa si želim, da bi bilo takih tekov še več. Lahko bi rekla, da me malo vleče od »divjanja « po asfaltu k bolj umirjenemu teku v naravi. Med željami je tudi maratonska razdalja, s katero se še nisem spoznala.

Kaj so tvoji cilji v letošnjem letu?
Preteči maratonsko razdaljo.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Večino svojega časa namenim športu. Poleg osebnih treningov sem se v zadnjih dveh letih znašala v vlogi vaditeljice tekaške skupine odraslih in otrok. S prijateljico tudi sodelujeva pri brezplačni jutranji tekaški vadbi, ki poteka v Ljubljani in Kopru. Septembra sem sprejela še televizijski izziv – s klubskima kolegicama skrbim za jutranjo telovadbo v oddaji Dobro jutro na RTV SLO. S področjem športne rekreacije, predvsem organizacijskim in programskim vidikom, se zadnja leta srečujem tudi poklicno, znotraj ene največjih športnih zvez v slovenskem prostoru. Ko pa si vzamem čas samo zase, se najraje prepustim dobri knjigi, odpravim na sprehod v naravo in družim s prijatelji.