Na štiri oči z Barbaro Jerman

Na štiri oči z Barbaro Jerman
27.02.2015 AVTOR: Tina Ambrožič
Barbara je ambiciozna mlada ženska, ki rada skrbi za svoje dobro počutje in zdravje. Prav zato je tek nepogrešljiv del njenega življenja

OSEBNO
Si članica kakšnega športnega društva ali kluba?
Nisem članica nobenega športnega društva, lahko rečem, da sem rekreativka in tečem za lastno zadovoljstvo in veselje. Tek mi pomeni sprostitev ter hkrati najhitrejši način za ponovno napolnitev baterij.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Prisegam na Salomon, blizu pa so mi tudi modeli Nike. Zadnje čase vse bolj prisegam na minimalistične copate in občutku stopala s podlago, nisem pa še preizkusila teči bosa.

Uporabljaš tekaško uro?
Ne uporabljam nobene tekaške ure, le svoje počutje in utrip poslušam. Tečem po svojih zmožnostih, en dan hitreje, naslednji dan pa podobno kot polž, ki se slini po progi. Pridejo trenutki krize, ko je težko in bi najraje odnehal, a občutek po telesni aktivnosti je nekaj najlepšega. Takrat veš, da si zase in za zdravje naredil nekaj največ. Plus tega se mi je postava zelo lepo izoblikovala, pa še privoščim si lahko kakšen greh več. J

Tvoj obred pred tekom?
Nimam posebnega obreda. Le oblečem in obujem svoje najljubše tekaške copate. Vzamem s sabo za vsak slučaj mp3 predvajalnik, ko zmanjka motivacije (običajno zadnjih par km), mobi, in že me ni več za eno uro. To je tisti čas v dnevu, ko sem lahko sama s sabo in s svojimi mislimi. Že zavoljo službe, ki je kar stresna mi tak odkop in ponovna napolnitev baterij odgovarja. Po teku spijem šumečo tableto magnezija, predvsem po daljših tekih.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki:
Najbolj sem ponosna nase, ko sem odtekla začrtanih 10 km pod 1 uro. 

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
S tekom sem se pričela ukvarjati 3. maja 2011 in te prelomnice ne bom nikoli pozabila. To je bil dan, ko sem odkrila kako malo je potrebno za lastno zadovoljstvo.

Zakaj je prav tek šport, ki mu posvečaš največ časa?
Nikoli nisem bila prevelika ljubiteljica teka oziroma kakršnekoli športne aktivnosti (niti ne v OŠ, še manj pa v SŠ ), in tek mi je vedno predstavljal veliko oviro. Še 600 m sem z muko pretekla oz. prehodila. Lahko rečem, da sem bila antišportnik. Potem sem pred 5 leti zbolela za zelo hudo obliko globoke venske tromboze in za voljo zdravja in večje prekrvavitve okončin sem morala začeti migati. En dan po prvomajskih praznikih pa sem se odločila, šla na tekaško stezo v gozd in odtekla svojih prvih 2,5 km in bilo je nepozabno. Naslednji dan sem

Vas zanima več?
Celoten članek si lahko preberete v zadnji izdaji revije Bicikel.com!
Še niste naročeni?
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ