Na štiri oči z Bojanom Ambrožičem

Na štiri oči z Bojanom Ambrožičem
23.12.2016 AVTOR: Tina Ambrožič
Bojan dela kot asistent na Institutu "Jožef Stefan'', v prostem času pa se ukvarja z gorskim tekom. Zanj je tek namreč najbolj preprost in naraven šport, ki mu daje potreben občutek svobode.

OSEBNO
Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Sem član Kluba gorskih tekačev Papež Kamnik.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Nimam najljubše znamke tekaških copat in sicer iz sledečega razloga. Proizvajalci tekaških copat vsako leto pošljejo na trg nov model copata. Le ta pa ni nujno boljši od lanskega modela. Pogosto se celo dogaja, da je nov model bistveno slabši od prejšnjega. Zato moram vsake toliko časa iskati nove copate, ki mi ustrezajo. To pa ni enostavno, saj sem zelo zahteven uporabnik in od copata zahtevam zelo veliko. Pogosto se zgodi da kupim copat, ki mi ne ustreza, saj zgolj v trgovini ni mogoče preizkusiti kako dobro se copat obnese (sploh to velja za copate za gorski tek). Trenutno gorske teke tečem s copati Adidas Kanadia. Cestne teke pa tečem s copati Asics.

Uporabljaš tekaško uro?
Za razliko od mislim da kar večine tekaških kolegov, s tekaškimi urami ne kompliciram preveč.  V večini primerov tečem kar z enostavno uro, ki ima samo štoparico. Včasih pa tečem tudi s športno uro znamke Timex. Vse pogosteje pa mi funkcijo tekaške ure nadomešča tudi mobilni telefon s tekaškimi aplikacijami. Za orientacijo v naravi pa priporočam aplikacijo Oruxmaps. Ker se baterija mobilnika hitro izprazni, s seboj na daljše teke tovorim še zunanjo baterijo (t.i. powerbank).

Tvoj obred pred tekom?
“Obred” pred tekom je zelo odvisen od vrste teka. Gorski tek v visokogorje je lahko nevaren, če nanj nismo 100 % pripravljeni. Tako mi marsikdo očita malomarnost, ko na primer “na polno” tečem na Triglav.  Vendar v priprave na take zahtevne teke vložim veliko študija in časa. Še veliko več priprav (včasih tudi nekaj tednov) pa so zahtevali zahtevni teki v tujini.

Spet čisto drugačen je ”obred” pred tekmami, kjer najbolj pazim kaj prej jem. Veliko skrbi posvetim tudi pripravi tekaške opreme. Za gorski tek jo je običajno kar precej.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki:
Štirikrat sem že nastopil za Slovensko reprezentanco v gorskem teku. Daleč najbolje sem se odrezal leta 2014, na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu na Pikes Peak v Coloradu, ZDA. Šlo je za 21 km dolg tek s ciljem na ekstremni nadmorski višini 4307 m. Dosegel sem absolutno 34. mesto, v svoji kategoriji pa sem bil celo drugi.

Kot moj največji »tekaški« dosežek pa zagotovo štejem,  da že 10 let pišem, najbolj bran tekaški blog v Sloveniji. In kot opažam, tudi vi, na vašem spletnem portalu, redno poobjavljate vse moje blogerske objave. :)

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
S tekom sem se začel ukvarjati leta 2005, torej pred 11 leti, ko sem bil star 16 let. Teči sem začel, ker mi je takrat preprosto nekaj manjkalo v življenju. Zato sem začel svoj odvečen prosti čas zapolnjevati s tekom.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Pri teku mi je absolutno najbolj všeč neverjeten občutek svobode: obuješ superge in že greš. Ko tečem po hribih uživam v čudoviti pokrajini, ki je sicer ne bi nikoli užil. Ko tečem po mestu, mesta ne bi nikoli tako začutil, kot če ga pretečem. Ko tečem z družbo, se ne bi nikoli imel tako lepo, kot če skupaj tečemo.

Kaj ti je tek dal?
Tek mi je ponudil priložnost, da lahko vsak dan odmislim vsakdanje probleme, težave sodobnega časa, stres in da se hkrati napolnim z novo, svežo življenjsko energijo. To energijo potem s pridom izkoriščam na svojem delovnem mestu. Če ne bi tekel, zagotovo tudi ne bi bil tako uspešen na svoji poklicni poti, kot sicer sem.

Kako potekajo tvoji treningi?
Treningi potekajo v odvisnosti od tega na kakšno tekmo se pripravljam, ker tekmujem v zelo raznolikih disciplinah (gorski tek, ultra trail, vertikal kilometer ter maraton in polmaraton). Med delovnim tednom običajno tečem štirikrat. Za vikend pa potem naredim en dolg trail tekaški trening ali pa grem v hribe.

Najpogostejši motivaciji za tek, sta zame lepa narava in lepo vreme.

Glasbe med tekom, razen izjemoma, zaradi slabih izkušenj ne poslušam. Morda se sliši čudno, vendar ko poslušaš glasbo, ne slišim telesa. Zato se mi je dogajalo, da ko sem poslušal glasbo, da sem preslišal znake, da je z mojim telesom nekaj narobe – torej da sem na pragu poškodbe. Zato sem s tekom nadaljeval nevede, da si škodim. Zato sedaj poslušanje glasne in poskočne glasbe jemljem samo kot zadnji izhod v sili, da me glasba po dolgih urah teka, še obdrži na nogah in da ne zaspim.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Krajše teke med delovnim tednom običajno pretečem sam. Na daljše gorske teke, ki jih običajno opravim med vikendi, pa se najraje odpravim s tekaškimi kolegi. In to zato ker je lepe trenutke, najlepše deliti z nekom, ki to tudi zna ceniti. Poleg tega pa dolgi kilometri in ure v družbi prej minejo. Kot tretjič pa je tek v družbi tudi bolj varen (sploh kadar gre za teke v visokogorju, na vulkanih, odročnih krajih).

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Tekov, ki jih ne bom nikoli pozabil je za eno knjigo. To je tudi eden izmed razlogov zakaj pišem blog, da za z njim, za vse večne čase »shranim « vse te lepe trenutke. Vendar če omenim samo nekatere izmed nepozabnih tekov. Čudovito je bilo, ko sem letos tekel iz morja na 3718 m visok vulkan El Teide na Kanarskih otokih. Potem je bilo dobesedno noro, ko smo s kolegi tekli 50 km na do Grand Canyona in nazaj na njegov rob. Poleg tega je bilo čudovito še v Bryce canyonu, Zionu, Yosemittih, Dolini smrti, …
Med tekmami je bila čudovita tista (že omenjena) tekma na Pikes Peak. Potem je bilo super, ko smo na svetovnem prvenstvu v Zermattu leta 2015, tekli  pod najlepšo goro na svetu −  Matterhorn. Pa tudi Ljubljanski maraton mi je pri srcu, zaradi izjemnega vzdušja ob progi, ko za nas tekače navija cela Ljubljana.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Poleg teka se ukvarjam tudi z gorništvom. Sem član alpinističnega kluba Plezalno društvo Cempin, s katerim vsako leto opravim nekaj alpinističnih vzponov v gorah. Za trening zgornjega dela trupa, se trudim, da grem vsaj enkrat na teden plezat. Kako pa skrbiš za prehrano? Jem povsem normalno. V obdobjih ko sem bolj tekaško aktiven precej shujšam in obratno, pridobim kilograme, ko je teka manj.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Tek je eden najcenejših športov. Vendar, če se z njim ukvarjaš resno, to hitro postane precej drag šport. Zato si v prihodnje želim, da bi dobil sponzorje, kar bi mi omogočilo, da bi lahko šel tudi na (dražje) tekme v tujini. Seveda bi bilo najlepše živeti od teka in pisanja bloga. Vendar se zavedam, da je zaenkrat to še precej neuresničljiv cilj. Vendar, če se mi bo slučajno kdaj pojavila kakšna taka priložnost, jo bom seveda zagrabil.

Kaj so tvoji cilji v letošnjem letu?
V naslednjem letu imam cilj (tako kot je bilo že letos) čim več potovati. Moj glavni cilj bo »odprava « do baznega tabora pod Everestom. Poleg tega pa bom nastopil tudi na vsaj na enem trailu dolgem 100 km. Morda bo to Vipava, morda Istra. Nisem se še povsem odločil. Poleg tega si želim biti še naprej uspešen na delovnem mestu.


Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Kot sem že omenil, je moj velik hobij pisanje bloga, kar mi vzame ogromno časa.
Poklicno pa delam doktorat iz nanoznanosti in nanotehnologije v okviru Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana.

Značke: Na štiri oči
Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ