Na štiri oči z Boštjanom Zrimškom

Na štiri oči z Boštjanom Zrimškom
19.06.2015 AVTOR: Tina Ambrožič
Boštjan zase pravi, da je pozitivec in sanjač, mož in oče, sicer pa v prostem času tudi navdušen tekač. Tek mu namreč predstavlja odklop in umiritev.

OSEBNO
Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Ne (še).

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Saucony Kinvara 5 in Vivo Barefoot

Uporabljaš tekaško uro?
iPhone z Runkeeper aplikacijo.

Tvoj obred pred tekom?
Nič ali kos kruha z marmelado pri tekih do dve uri, imam pa poseben obred priprave hidracijskega nahrbtnika z mehom pri daljši tekih, kjer moram vse sam sestaviti in spraviti v žepe.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki
Preko 30 malih maratonov, nekaj maratonov in pa pretečen 50km Ultra trail Vipava. Ne tekmujem pa z nikomer, le s samim seboj.

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom? 
V šestem razredu, ko sva bila z mamo v programu dr. Ruglja. Takrat sem že tekel na malih maratonih (Treh src), kjer me je še dva tedna vse bolelo. Nikjer nisem imel možnosti spoznati, kako se sploh trenira ali teče na daljše razdalje, kaj je to tekaški zid, v čem se razlikujejo ogljikovi hidrati, beljakovine in podobno. Tek me je spravil k resnemu delu in učenju na faksu in rešil marsikater stresni dan.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Ko me po parih kilometrih enostavno »ni več «. Tečem v svojem svetu, sledim ritmu dihanja in v meditaciji sprejemam naravo, okolico in sebe. Problemi tečejo počasneje, vse pustim za sabo in uživam. Ultranarkotik.

Kaj ti je tek dal?
Kot sem omenil, sem s pomočjo teka »naredil « faks, saj sem se sproščal po Rožniku, rešil marsikateri problem, ki je po teku izzvenel, hkrati pa sem se s tekom potrdil, da zmorem več. Sedaj uživam na daljših tekih, kjer bi rad preizkusil svojo voljo, ko bo telo najbrž želelo »protestirati « in se ustaviti. Premagovanje samega sebe skozi preizkušnje, ki ti prihajajo ob poti – to ti lahko daje samo tek.

Kako potekajo tvoji treningi?
Treningi so dokaj poljudni: dva do trikrat tedensko med 6-8 km, večinoma po makadamu in gozdnih poteh, vikend teki vsaj dve uri teka ali vsaj 21km, najraje vključim še višince. Trenutno zaradi spremembe prehrane (na low carb) tečem počasneje, ampak veliko dlje, zato ne delam na hitrosti.
Za tek se motivirava z ženo, oziroma me ona večkrat zvleče ven. Najlepši teki so po dežju ali mraku, ko te lastna potreba prisili, da se spraviš ven in se greš »spucat «. V teh trenutkih neizmerno uživava, saj je bilo takrat že samo premagovanje lenobe najtežje.
Nočem »umetne stimulacije « z glasbo iz slušalk. Spremlja me glasba ptic, topot stopinj, šum prometa v daljavi in piš vetra v krošnjah dreves – ni ga čez tako simfonijo.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Največkrat tečeva z ženo, kjer izmenjava le par besed. Najraje pa se na daljšo turco odpravim sam s psičko, kjer ne želim srečati nikogar. Ampak res nikogar.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Mojih prvih malih maratonov, ko sem na primer v Kranju, nekje na 15 km želel obrniti nazaj od izčrpanosti, pa me je rešila bližnja njiva z repo, ki sva jo s sotrpinom narabutala in naju rešila pred odstopom. Sotekač se mi je na cilju še prisrčno zahvalil, ko sem opazil, da sva bila oba še vedno črna od zemlje okoli ust.
Seveda je prvi pretečeni maraton (Mozirje Logarska) pustil poseben pečat v mojem srcu (in spomin na enormen tekaški zid).
In nenazadnje: 50km izkušnja na Ultra trail Vipava, fenomenalna trasa in razgledi, odlična organizacija ter nadzadovoljstvo, ko sem pritekel v cilj z ženo, ki mi je prišla naproti.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Niti ne, ker ni časa. Aikido sem dal na stranski tir, mi pa pomeni veliko, tako da se mogoče aktiviram nazaj. Ker sem v letih, ko se priklonjen vprašaš, »če je še kaj za pobrati, ker sem ravno že sklonjen «, niti ne morem kaj več izbirati med športi, ki zahtevajo dobro pripravljenost.

Kako pa skrbiš za prehrano?
S pravilno prehrano sem lani shujšal preko osem kilogramov, pridobil mišično maso, spremenil prehranjevalne navade. Seveda tudi grešim in pridobivam kilograme nazaj, tako da se moram spet začeti brzdati. Vsaj vem, kako. Pravim, da sem shujšal s klobaso (ker sem občutno zmanjšal slaščice in predelano hrano). Spoznavam, kaj mi sploh paše in kaj ne, kar bi moral vsak človek spoznati sam, saj se po metabolizmu razlikujemo. Nikoli pa ne moreš toliko preteči, kolikor lahko potem poješ, kot je enkrat rekel kolega Marko Roblek.

Kakšne tekaške načrte, želje, imaš za v prihodnje?
Najprej me čaka preizkušnja 75 km od Celja do Logarske, potem drugo leto 100 km preizkušnja na Ultra trail Vipava, seveda tudi GM4O kot češnja na torti, za naprej pa še ne vem. Mikajo me ultra preizkušnje, kjer si popolnoma sam s sabo in svojimi strahovi ter užitki.
Če bodo noge dale, upam, da me čaka še veliko pretečenih kilometrov.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom, imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
V službi - sem direktor ali raje vodja ekipe v lastnem podjetju - imam itak preveč dela, da bi poleg družine in rekreacije imel kaj več časa za druge stvari. Včasih poprimem za fotoaparat, zelo rad kaj zmontiram, sestavim, popravim, kar sem v mladosti čisto spregledal, seveda pa bi rad za starost pripravil kakšen z naravo povezan posel, ki bi ga z veseljem opravljal. Na primer z ženo kuhal in prodajal odlične marmelade.

Značke: Na štiri oči, Oprema
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ