19.09.2020 AVTOR: K. R., foto: osebni arhiv
Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
S tekom sem povezana že od otroštva, saj sem kot osnovnošolka trenirala atletiko in se udeleževala različnih krosov po Italiji, atletskih tekmovanj ter primorskih pokalnih tekov, kjer sem dosegala dobre rezultate. Največje presenečenje je bila zmaga nas učenk v osnovni šoli v štafetnem uličnem teku v Tržiču, kjer smo postale državne prvakinje. Nato sem med srednjo šolo in obdobjem študija tek praktično povsem opustila. Resnejši začetki segajo v pomlad leta 2017, ko sem se prvič udeležila Primorskega gorskega teka na Sabotin. Takrat me je k prijavi gnala predvsem radovednost, vendar je bila udeležba zadosten povod za nadaljevanje. Od tedaj naprej me je tek zasvojil in me žene k doseganju vedno novih osebnih zmag.
Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Tek mi predstavlja popolno sprostitev in obožujem svobodo, ki jo občutim ob vsakem tekaškem koraku. Med tekom sem sama s svojimi mislimi in odklopim od vsakdanjih skrbi. Pri gorskem teku me poleg vsega prej omenjenega navdušujejo tudi čudoviti razgledi med odkrivanjem novih poti in osvajanjem vrhov.
Kaj ti je tek dal?
Tek je postal moj način življenja in naučil me je, da je z veliko volje vse mogoče. Zaradi ljubezni do teka sem tudi spoznala ogromno prekrasnih ljudi, s katerimi smo razvili prijateljstva, ki me bogatijo in veselijo. Tek me napolni z novo energijo, prevetri možgane in da zagon, da uspešno krmarim med vsakodnevnimi obveznostmi. Naučil me je tudi vztrajnosti, organiziranosti in zaupanja vase, kar s pridom uporabljam tudi na drugih področjih življenja. Tek mi na nek način daje notranji mir in vedno znova zadovoljstvo po končanem treningu, ko z lastnim trudom premagam kilometre ter vedno znova odkrivam
sposobnosti človeškega telesa.
Kako potekajo tvoji treningi?
V povprečju tečem 5-krat tedensko. Nimam trenerja, niti v naprej začrtanih planov treninga, temveč dinamiko prilagajam počutju in času, ki ga imam na voljo. Načeloma v tekmovalnem obdobju med tednom opravim krajše treninge, ob vikendih pa daljše in bolj intenzivne treninge. Kombiniram ravninski tek ter v zadnjem letu predvsem gorski tek. Pritegnejo me razgibane trase. Najbolj mi odgovarjajo teki na daljše razdalje. Tekaški del sezone kombiniram tudi s treningom na cestnem kolesu. Tečem skozi celo leto, pozimi večinoma po temi z lučko na glavi. Brez teka si skoraj ne znam več predstavljati življenja.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabila in zakaj?
Prav vsaka tekaška prireditev, ki sem se je udeležila, nosi svojo zgodbo in se je rada spominjam. Prav gotovo ne bom pozabila prvega maratona, ki je potekal v Bovcu. Ta vsakemu tekaču predstavlja izziv. Sam maraton je potekal ves čas v dežju in odtekla sem ga brez posebnih priprav in kakršnihkoli težav. Prav tako ne bom pozabila svojega prvega pravega gorskega maratona Gm4o na domačem terenu, ki je poseben izziv, saj je dolg 42 km s 5700 m nadmorskih višin. Tedaj sem osvojila 3.mesto med članicami. Živo se spominjam tudi nastopa na Vipavskem trailu, ko sem prvič odtekla 50 km. Pri takih podvigih sta pomembni tudi motiviranost in psihična pripravljenost. Edinstven je bil tudi ekstremni tek na 2558 m visoki Grintovec, ki je z višinsko razliko 1959 m in 9,8k m eden najtežjih in najbolj cenjenih gorskih tekov v Evropi. V cilj sem pritekla v limitnem času 2:25:04 in bila uvrščena na 10. mesto. Najbolj vesela pa sem, da sem v vseh teh preizkušnjah uživala in jih odtekla motivirano ter brez težav.
Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Obožujem gorništvo ter planinarjenje, pozimi pa tek kolikor je le mogoče, kombiniram s tekom na smučeh. Tudi v tem športu sem se že udeležila pokalne tekme v Planici in dosegla dobro uvrstitev. Poleg teka poleti pogosto tudi kolesarim, sploh po letošnjem prisilnem počitku kombiniram tek in cestno kolo. Občasno se z družbo odpravimo tudi na tekaške rolke ali pa uživam v veslanju s kajakom. Sprostim in naužijem adrenalina se tudi ob turnem in alpskem smučanju. Svoje sposobnosti rada preizkusim tudi v kateri drugi, zame novi disciplini. Šport je zagotovo ena od bolj pomembnih stvari v mojem življenju. Največ časa zagotovo preživim v tekaškem koraku, saj je tek moja strast.
Kako pa skrbiš za prehrano?
Pazim, da večinoma jem doma pripravljeno in pridelano hrano. Trudim se jesti zdravo in uravnoteženo, da bi tako zadostila vsem potrebam po energiji in hranilih. Pojem veliko zelenjave in sadja, sicer pa pri hrani nisem izbirčna in nimam posebnih prehranskih strategij. Pred tekmami zaužijem zadostno količino ogljikovih hidratov, po treningih ali tekmah pa poskrbim tudi za vnos beljakovin za regeneracijo mišic.
Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Tek mi primarno predstavlja sprostitev in dejavnost, v kateri uživam, zato tekmovalnost ni na prvem mestu. Vsekakor se bom z veseljem še naprej udeleževala tekov, predvsem na daljše proge, ki so mi bolj pisane na kožo, ter poskušala izboljšati tudi svoje tekaške rezultate in napredovati, čeprav na prvem mestu ostajata uživanje v športu, ohranjanje zdravja in druženje s sotekači. Če pa zraven pride še kakšna dobra uvrstitev na tekmovanjih, bom toliko bolj vesela.
Katero knjigo si nazadnje prebrala?
Trenutno prebiram knjigo Pot od Nejca Zaplotnika. Zaplotnik je prav zagotovo legenda slovenskega alpinizma. Pritegnili pa me niso samo njegovi podvigi in neverjetne dogodivščine, ki jih je s prijatelji doživel v višavah, temveč tudi njegov način razmišljanja in izražanja.
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja
poklicna pot?
Po izobrazbi sem diplomirana ekonomistka, se pa usposabljam tudi na področju masaž. V tej smeri želim še naprej nadgrajevati svoje znanje, saj me tovrstno delo zares veseli. Moja poklicna pot je torej še odprta, vendar želim vsekakor početi tisto, kar me napolni z energijo. Zelo rada tudi pečem, fotografiram, preberem dobro knjigo ter zahajam v gore in uživam v razgledih. Prav tako sem zelo družabna in svoj prosti čas rada namenim tudi za druženje s prijatelji. V prihodnosti si želim še naprej negovati veselje do športa in gibanja nasploh, saj mi to daje zagon ter mi pomaga lažje prebroditi različne življenjske izzive.
nazaj na vrh
