Na štiri oči z Majo Vauda

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Pred leti se mi je zdel tek fizično in psihično naporna stvar. Nisem razumela, zakaj ljudje tečejo. Gledala sem jih s svoje terase, ko so tekli in krožili po hipodromu in se čudila, kaj jim je treba tega »mučenja «. Potem sem se po spletu okoliščin pridružila skupini tekačev, ki so tekli v Maroku maraton in pol maraton. Tiste priprave na tekmo, vzdušje pred in po tekmi so me takrat spodbudile, da bi tudi sama poskusila in začutila to vznemirjenje … Polastila se me je neke vrste radovednost … In še danes se spomnim datuma – 29. 2. 2012 sem si kupila celotno tekaško opremo in naslednji dan pričela trenirati sama na hipodromu blizu mojega doma. Meseca marca sem bila še popoln začetnik, meseca maja istega leta pa sem v Radencih že pretekla prvo 10-ko in oktobra - po dobrega pol leta bolj ali manj rednega treninga - brez težav premagala 21 kilometrov ljubljanskega polmaratona.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Tek je čista energija, ki jo daješ in prejemaš. Takrat sem sama s svojimi mislimi in idejami. Tek je tudi šport, ki ne zahteva veliko. Ne potrebuješ partnerja, telovadnice, nisi vezan na čas in dogovore. To mi da občutek svobode in neodvisnosti. Tek mi omogoča pobeg od vsakodnevnih skrbi poglobitev v samo vase.

Zakaj je prav tek šport, ki mu posvečaš največ časa?
Odločitev za tek je bila morda malo pogojena s tem, da v življenju stremim k učinkovitosti. Vedno nam kronično primanjkuje časa – takšen je ritem sodobnega življenja. Zato si je treba  na nek način zbistriti glavo in nabrati energijo. In tek je optimalna rešitev: enostavno se oblečeš v tekaško opremo, vremenu in času primerno, stopiš skozi vrata in že tečeš.
Tek mi je postal način življenja. Kot pravijo – se je naselil v mojo DNA.

Kaj ti je tek dal?
Tek me je prestavil v neko drugo dimenzijo. Občutka, da lahko uživaš v teku in pretečeš toliko kilometrov, do takrat nisem poznala. Super je! Kar naenkrat sem se odrekla veliko ustaljenim navadam, da sem lahko tekla. Seveda se po teku veliko bolje počutim, tako fizično kot psihično. Vzdržujem telesno kondicijo, prevetrim možgane in misli, pa še malo več lahko pojem. S tekom sem okrepila tudi svoje zdravje, pa ne gre le za to. Spoznala sem veliko novih ljudi, z veliko od teh smo sčasoma postali dobri prijatelji.

Kako potekajo tvoji treningi?
Moj glavni izziv je organizacija urnika – vsak dan se namreč peljem iz Lenarta v Ljubljano v službo in nazaj, kar je cca. 300 km. Ob napornem delavniku moram skrbeti še za družino, kar ob dveh najstnicah ni najbolj enostavno, z menoj v hiši živi še moja mama. Vendar kljub temu najdem čas za tek. Nisem jutranji tip, a kljub temu včasih vstanem zgodaj in naredim trening še pred odhodom v službo, sicer pa raje tečem zvečer, četudi v temi, sama, da si oddahnem od celega dne.

Tečem 3-5 krat tedensko, povprečno štirikrat. Treniram po načrtu, ki mi ga pripravi Borut, včasih pa odtečem še kakšno lahkotno 10-tko, po svoje, za svojo dušo in sprostitev – in zato izpustim kak intervalni trening. Potem imam vedno malce slabo vest, ker se ne držim plana.

Motivacija mi je sam tek in tisti občutek, ko odtečeš, se stuširaš in se neznansko dobro počutiš, ker si nekaj naredil zase.

Ko sem začela s tekom, sem nujno potrebovala glasbo, zdaj raje tečem brez in se ukvarjam s svojimi mislimi in poslušam naravo okrog sebe.

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Najraje tečem sama. Pogosto izberem traso, kjer ne srečam nikogar, razen kakšne divje ali domače živali. Obožujem morje in tek ob njem. Z leti se učim in si dovolim tudi vzeti si čas zase, kar največkrat pomeni hiter pobeg na morje, na plažo in potem tudi tek.
Na tekmah je drugače, tam rada srečam ljudi in z njimi tudi tečem. Obožujem to vzdušje na tekmah in po njih, ko po teku analiziramo rezultate, kramljamo že o naslednjih tekmah in kdaj kaj dobrega tudi skupaj pojemo.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Verjetno svoje prve tekme – Radenci na 10 km, pa prvega pretečenega pol maratona v ljubljani in lanskega z najboljšim časom do sedaj …
Seveda ne bom pozabila tudi tistih, ki mi pa niso najbolje uspeli, a vsak tekaški dogodek je nekaj posebga in od vsakega tekaškega druženja kaj pozitivnega odnesem.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Trenutno ne, mi urnik ne dopušča, a skrite želje so. Rada bi se spet preizkusila v golfu in tenisu. Všeč mi je tudi odbojka.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Trudim se jesti zdravo, nisem pa pikolovsko natančna, saj se rada kdaj malo nagradim in pregrešim. Nisem izbirčna, jem skoraj vse, rada uživam v dobri hrani. Trudim se le, da ne jem prepozno zvečer. Tek sam ni dovolj za vzdrževanje primerne telesne teže, malo moraš biti pozoren tudi na hrano.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Ko bom spet izboljšala tempo, si želim vsaj enkrat preteči maraton. Želim si tudi, da se s hčerkama še kdaj skupaj podamo na tekaški tabor s Heleno Javornik in tam skupaj tečemo.

Kaj so tvoji cilji v letošnjem letu?
Predvsem si želim več notranjega miru in več časa zase. Glede športa pa se bom skladno z načrtom treninga udeležila več manjših tekem in 21-km preizkušnje na oktobrskem Ljubljanskem maratonu. Skupaj s trenerjema in prijatelji tekači pa načrtujemo udeležbo na vsaj enem maratonu na kakšni bolj posebni destinaciji. To bo zelo zanimivo, saj dosedanje izkušnje kažejo, da nas čakajo zanimiva doživetja. To nas vleče naprej!

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Čim več prostega časa želim posvetiti svojima hčerkama. Obe obiskujeta glasbeno šolo, igrata flavto in klavir, obiskujeta balet, poleg tega trenirata še twirling in gimnastiko. Obe sta zelo aktivni in uspešni v tem, kar počneta. Veliko je nastopov in treningov, pa tudi tekmovanj, ki se jih rada udeležujem. Sta motivirani in trdo delata že leta. Vendar se zavedam, da brez moje podpore ne gre. Veliko jima pomeni, da se udeležujem nastopov in tekmovanj ter spremljam njun napredek. Zdaj se spogledujeta še s tekom. Veseli me, da smo vedno bolj povezane, si zaupamo in da mojim puncam lahko pomagam s svojimi izkušnjami in znanjem skozi življenje.
V svojem delu uživam in imam enkratne sodelavce. Drugače ne bi zmogla vsakodnevne poti v Ljubljano in domov. Mesto generalne direktorice je zahtevno in odgovorno, ampak mi gre kar dobro od rok. Seveda so še možnosti za napredovanje, doma in v tujini. Če me bo pot zanesla čez meje, pa je v veliki meri odvisno tudi od poti mojih otrok.
V našem podjetju smo prepričani, da se investicija v zdravje vedno splača, zato z različnimi projekti skušamo skrbeti za zdravje in dobro počutje zaposlenih. Spodbujamo aktivno preživljanje prostega časa, imeli smo več delavnic o zdravem načinu življenja, redno tudi skupinsko tečemo. Skupaj s sodelavci se redno udeležujemo rekreativnih tekmovanj, kot so dobrodelni tek Wings for life, Poslovni tek trojk in podobno.