Na štiri oči z Marijo Mija Švara

Na štiri oči z Marijo Mija Švara
19.09.2019 AVTOR: K. R., foto: osebni arhiv

Živahna in pozitivna Marija Mija spoštuje prijateljstvo, v ljudeh najde vedno pozitivno energijo in seveda obožuje tek. S svojima hčerama veliko teče po raznih evropskih maratonih.

Si članica kakšnega športnega društva ali kluba?

Da. Sem članica društva LJUBLJANSKI TEKAČI in društva Tek.si. Potem sem tudi članica Planinskega društva RTV, članica sem tudi več drugih društev, ki pa niso športnega pomena.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?

Moji najljubši tekaški copati so NIKE, Pegassus. V njih tečem že vsa leta in me v vsem tem času niti enkrat niso ožulili. Včasih imamo pri teku priložnost testirati tudi kakšne druge znamke copat, a v nobenih se ne počutim tako dobro, kot v teh, ki sem jih omenila. Imam jih pa (smeh) vsaj pet parov v omari, seveda različnih barv, ker sem malo tudi »športna šmekica«.

Uporabljaš tekaško uro?

Zadnja leta res uporabljam tudi tekaško uro. Trenutno imam uro GARMIN, Forerunner 35. Primerna je za tek, kolesarjenje, hojo… Pomembna mi je predvsem zato, da si merim srčni utrip pri teku, pa seveda tudi pretečene in kolesarske kilometre.

Tvoj obred pred tekom?

Posebnega obreda nimam, niti kakšne posebne diete. Imam pač to srečo, da imam dobre gene, vsaj kar se telesne teže tiče. Ampak preden grem na trening, vseeno pazim, da nisem presita, ker bi težko tekla ali kolesarila. Po treningu ali tekmi pa rada popijem tudi kakšno pivo, B vitamin pač (smeh)…

Tvoji dosedanji tekaški dosežki?

Sem rekreativka, zato rezultatov ne štejem. Odkar sem začela trenirati tek – približno 7 let nazaj, začela sem aktivno zelo pozno – sem pretekla že 3 maratone. Kot prvega sem si zamislila Atene, za svojo okroglo (beri 66 let), v avtentičnem okolju. In uspelo mi je. Tudi rezultat je bil zame zadovoljiv, čeprav pravim, da rezultatov ne štejem. Drugi maraton je bil ljubljanski; pred dvema letoma, kjer sem bila celo prva v svoji kategoriji (ni bilo veliko tekačic), ampak pomemben mi je bil pokal, ki sem ga dobila za prvo mesto na maratonu. Tega verjetno ne bom imela več priložnosti dobiti, glede na leta. Letos pa sem odtekla še maraton v Beogradu s svojima hčerama dvojčicama, saj sem si res želela enkrat teči z njima maraton. Bilo je enkratno doživetje, tudi tega maratona ne bom pozabila. Drugače pa najraje tečem polmaratone. Nekaj sem pretekla tudi desetk, a polmaratoni so mi ljubši.

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?

Pred dvajsetimi leti sem prebolela težko bolezen in da sem ostala na tem svetu, se moram zahvaliti mojima lečečima zdravnikoma in vedno rečem: tečem zato, da jima dokažem, da živim… in vsak tek, ki ga pretečem poklonim njima… Tek je moje življenje. Dodajam še, da se od otroštva ukvarjam z raznimi športi. Ko so bile hčere majhne, sem imela daljšo športno pavzo. In ko sta »odfrčali« iz gnezda sem se spet vrnila k športu, tokrat k teku.

Kaj je tisto, kar ti je pri teku najbolj všeč?

Pri teku mi je najbolj všeč to, da tečem in tečem, da se prepustim svojim mislim in si nabiram energijo, da se dobro prepotim in odženem bolezen stran. S tekom sem si utrdila operiran gleženj in operirano koleno, da hrbtenice ne omenjam. Vse sem si pozdravila, o bolezni ne premišljujem. Tudi o tisti najhujši ne, nikoli.

Kaj ti je tek dal?

Tek mi daje neko zadovoljstvo, da lahko v svojem statusu (upokojenka) počnem še kaj zase in da sem zadovoljna,da še zmorem toliko, če lahko rečem, sem srečna… S hčerami veliko tečemo po raznih evropskih maratonih, to jemljemo tudi kot neke vrste počitnic, ko odtečemo ta tek, seveda…

Kako potekajo tvoji treningi?

Veliko tečem v skupini LJ TEKAČI. Imamo 2-krat tedensko treninge, resne, tri skupine. In s temi tekači se tudi potem veliko družimo. Če je vreme preveč slabo za trening, ga nadomestim kar sama. Stanujem ob Poti spominov, samo vrata odprem in že lahko tečem…

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila in zakaj?

Vsak tek je poseben tek. Spomnim se teka, ko sem prvič tekla desetko na Ljubljanskem maratonu, bila sem tako nervozna, spala nisem, samo premišljevala sem ali bom zmogla…Pa sneg je bil in ledeno je bilo. Seveda sem zmogla in to še zelo dobro. Rada pa se spominjam tudi malega kraškega maratona v Sežani, ko je prišla navijat moja vnukinja in prijatelj. Vnukinja je tako vneto navijala zame in vpila: "Dajmo babi, dajmo babi!" Meni je bilo tako smešno, ko je vpila "dajmo babi", pa sem ji na koncu rekla… "Evi, sem vesela, da si tako vneto navijala zame, a drugič vsaj to »babi« izpusti (smeh)"… Se mi je zdelo smešno, da babice tečemo na maratonih. Zdaj sem na to ponosna.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?

Zelo sem aktivna na več športnih področjih. Poleg teka še kolesarim, smučam, tek na smučeh, če je priložnost tudi drsam. Veliko tudi planinarim in plezam. V veliko veselje pa mi je tudi orientalski ples, katerega treniram že nekaj let.

Kako skrbiš za prehrano?

Kot sem že prej omenila, mi ni potrebno šteti kalorij. Jem vse, po naravi sem velik gurman. Seveda pa nikoli ne pretiravam. Dodatkov k prehrani nikoli ne uporabljam, raje imam naravno hrano. Veliko zelenjave, sadja, obožujem ribe in morske sadeže. Tudi meso je v moji prehrani, ugotavljam pa, da z leti jem manj mesa… Je pač toliko druge dobre hrane, da ga niti ne pogrešam.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za prihodnje?

Tekaških načrtov je zelo veliko. Letos bom izpustila Ljubljanski maraton, ker grem na daljše potovanje, ki bo povezano s trekkingom, torej športno. V prihodnjem letu gremo s hčerami najprej na maraton v Bratislavo 2020, jeseni pa smo si zamislile maraton v Kijevu 2020. Vmes bo še nekaj krajših tekov po Sloveniji, saj jih je zadnje čase ogromno. Pretiravati ne smem, če mislim še dolgo teči.

Katero knjigo si nazadnje prebrala?

Vedno imam v branju vsaj tri knjige, eno za dušo, drugo bolj resno, najraje pa imam avtobiografije, med njimi seveda o tekačih in umetnikih. Zadnje čase sem prebrala veliko knjig Sama Ruglja: Delaj, teci, živi, Poti dr. Sama Ruglja, Na dolge proge … In še kakšno drugo nešportno … Morala bi si zapisovati naslove, a si ne vzamem čas za to. Poleti je manj časa za branje, zato pozimi nadoknadim zamujeno.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?

Veliko imam hobijev. Poleg teka plešem še orientalske plese, igram tudi tenis. Sem članica Društva opernih in baletnih umetnikov, veliko hodimo skupaj po raznih opernih in baletnih prireditvah po Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, Italiji. Videla sem veliko dobrih opernih predstav, to me še posebej bogati. Veliko delam tudi na dobrodelnosti po Sloveniji. Doma rada urejam atrij z rožami, ki so mi v vsakodnevno veselje. Na prvem mestu pa je vedno moja družina.

Ja, moje življenje je res pestro in srečna sem, da ga živim.

Značke: Na štiri oči
Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ