Martin, ki je trenutno še študent na biotehniški fakulteti, večino svojega prostega časa posveča športu, saj je gorski tekač, kolesar in gornik.
Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Privlačila so me dobra tekmovanja in pa veselje do gibanja v naravi.
Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Enostavnost. Obuješ si superge in gas.
Kaj ti je tek dal?
V neki meri disciplino, nove dobre prijatelje in pa čudovite trenutke. Vsako leto nove želje, plane in cilje.
Kako potekajo tvoji treningi?
Treniram toliko, kolikor mi čas dopušča, trudim pa se, da je to vsak dan. Kolesarski treningi potekajo bolj ali manj po programu, pri tekaških pa sem s programom manj obremenjen. Če treniram, treniram zelo specifično, odvisno od tekme, ki se bliža. Glasbo rad poslušam, a ne med športom.
Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Za tek družba ni nujno potrebna, je pa dobrodošla, saj rad tečem v družbi.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Ne bom pozabil nekaterih tekem, ki jih je naredila dobra tekaška družba nepozabne in pa pomembnejših tekem zame. Letos sta bili to prireditvi VERTICAL UP, tek po smuk progi v Kitzb ühlu in K3, trojni vertikal kilometer, kjer je cilj na dobrih 3500 m.
Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Redko igram nogomet s prijatelji. Kdaj pa kdaj tudi samo počasi hodim v hribe in gore.
Kako pa skrbiš za prehrano?
Trudim se jesti raznoliko in uravnoteženo. Zajtrk je bolj bogat, ostali obroki pa glede na napor v dnevu.
Kakšne tekaške načrte imaš za v prihodnje?
Želim si predvsem napredovati in se udeležiti še kakšne prave gorske preizkušnje.
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom - imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Poleg ukvarjanja s tekom še kolesarim. Če le utegnem, se lotim kakšnega izdelka iz lesa. Delo dobim doma v mizarski delavnici.
Čeprav nisem jutranji človek grem rad na jutranji sprehod s psom prodi Rašici pod katero stanujem. Nekaj časa pa seveda prebijem tudi s prijatelji.