Na štiri oči z Natašo Planko

Na štiri oči z Natašo Planko
15.07.2016 AVTOR: Tina Ambrožič
Nataša je po poklicu defektologinja in tudi trenerka ter ponosna mamica dveh najstnikov, ki v prostem času zelo rada teče.

OSEBNO
Si članica kakšnega športnega društva ali kluba?
Sem članica Triatlonskega kluba Trisport iz Kamnika.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Že nekaj let treniram v supergah Saucony Mirage, tekmujem pa v Saucony Fastwitch. Pozimi pogosto obujem nepremočljive Salomonke.

Uporabljaš tekaško uro?
Dolgo sem se uri upirala, saj sem se zelo dobro poznala. Praktično sem bila sposobna »iz glave« povedati, kakšen tempo tečem. Potem pa sem uro nekajkrat sunila možu Tomažu, predvsem zato, da sem izmerila pretečene razdalje. S časom sem se ure navadila, tekla na pulz in se držala con,… žal pa s tem izgubila tudi nekaj občutka. Zdaj sem v fazi, ko uro nosim, se štopam na intervalnih treningih, ne uporabljam pa pulza (razen, kadar se mi zdi, da sem utrujena, preverjam srčni utrip). Moja ura je Garmin Forerunner 210W.

Tvoj obred pred tekom?
Nič posebnega. Dovolj pijem, previdnejša sem pri prehrani.

Za maratone pa si naredim načrt: izračunam si željene čase na vsakih 5km in si jih napišem na roko, potem se pa po njih orientiram.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki:
Svoje športno življenje delim na dve obdobji. Kot se rada pošalim, sem v prejšnjem življenju (pred poroko in rojstvom otrok) tekla na smučeh, se ukvarjala s triatlonom (takrat smo bile ženske v Sloveniji res redke), enkrat sem celo zmagala v Bohinju na triatlonu jeklenih, dvakrat premagala razdaljo dolgega triatlona, ki ga je organiziral Triatlonski klub Novo mesto (2,4km plavanja, 80km kolesarjenja in 21km teka).
Najbolj ponosna pa sem na to, da sem leta 1992 pretekla maraton v italijanskih Nabrežinah in če je moj podatek pravi, sem bila prva Kamničanka, ki ji je to uspelo.

Po letu 2001 sem najprej spet začela tekati in s tem, ko se je moj mož pripravljal na triatlonske ironman razdalje, sem jaz ponovno postajala maratonka.
Na Dunaju sem leta 2012 pretekla maraton s časom 3.29.54 in še istega leta Ljubljanski maraton, s časom 3.28.20. Od takrat pa redno tečem na 21km in vsaj na enem maratonu na leto. Letos grem v Bovec, vendar s ciljem, da ga pretečem, saj si želim opraviti z vsemi slovenskimi maratoni (Radence sem tekla lani, Istro pa predlani).
Veliko mi pomenijo tudi uvrstitve s tekaškimi kolegicami na Teku trojk v Ljubljani:
2. mesto na krajši razdalji (z Vanjo Supič in Barbaro Galjot) 2012, naslednje leto smo bile 3.
3. mesto na dolgi razdalji (z Vanjo Supič in Anito Mejač) 2013

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Bila sem zelo neroden otrok in moja kolena so bila ponavadi krvava, ustnica pa prebita. Igre z žogo, gimnastične prvine in kotalkanje, kar so počeli moji vrstniki, niso bili moja vrlina. Tekla pa sem dobro. Že od nekdaj sem trmasta in vzdržljiva, po zaslugi očeta pa sem to svojo dispozicijo tudi dobro razvila. Ati me je spremljal na tekaške prireditve (ponavadi sva se tja zapeljala s kolesom, saj avta dolgo nismo imeli) in komaj sem čakal vikende, da sem lahko tekmovala in zbirala medalje. Kot desetletna deklica sem začela teči tudi na smučeh oz. se ukvarjati z biatlonom. V času študija me je zaneslo v atletiko, nato pa še v triatlon.
Ko sem rodila prvega sina, sem tek nekoliko zanemarila, po drugem porodu pa sem si privoščila otroški voziček-tricikel in mojo ljubezen sem lahko gojila naprej. Pogosto sem tekla z Lovrom v vozičku, triletni Matevž pa je zraven kolesaril.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Svoboda gibanja. Če želim, tečem zase, se skrijem v gozd, v naravo, … Lahko pa grem med ljudi, v tekaško skupino, na tekmovanja, treniram na čas.

Zakaj je prav tek šport, ki mu posvečaš največ časa?
Tek je tiste vrste rekreacija, ki ti vzame najmanj časa in če hočem nekaj narediti zase in uskladiti svoje obveznosti, potem je pač najbolj priročen.

Kaj ti je tek dal?
Tek je enostavno moje življenje. Fantje mi večkrat, ko sem tečna reč mal tečt! « Enostavno mi tek očisti glavo, sprosti telo, med tekom planiram dan za naprej, dobim ideje za delo, razmišljam o lepih in manj lepih stvareh. Upam, da bom doooolgo lahko tekla, saj bom v nasprotnem primeru najbrž res ena velika tečnoba.

Kako potekajo tvoji treningi?
Vse leto tečem trikrat na teden. Pozimi so to bolj dolgi teki, ki jih kombiniram tudi s tekom na smučeh. V poletnem času, ali pa vsaj tri mesece pred maratonom, pa tečem vsaj štirikrat na teden. Vedno sta vključena dva daljša in dva krajša treninga, kjer delam na hitrosti. Čeprav rada tečem po cestah in poteh, sem rada tudi na stadionu, kjer delam 200tke, 400tke ali pa jurje, kot pravimo tekači. Med tekom sicer ne poslušam glasbe, si pa velikokrat pojem v mislih.

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Veliko tečem sama, saj moram treninge prilagoditi času, ki ga imam. V veliko veselje mi je, če mora kateri od fantov opraviti dolg počasen tek in me sprejme za družbo, kar je zame dokaj hitro.
V jesenskem času se ponavadi pridružim tekaški skupini, ki jo pred maratonom v Ljubljani organiziramo v Trisportu. S skupino je lažje teči predvsem intervalne teke, ki se pogosto vlečejo, če jih opravljaš sam. Malo zaradi motivacije, malo pa tudi zato, ker rada klepetam. Poleg tega v skupini delam več tekaških vaj in raztezanja, za kar sem na individualnih treningih pogosto precej površna.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Vsekakor je to moj prvi maraton v Nabrežinah, potem pa maraton na Dunaju in Istrski maraton, ki mi je všeč zaradi odličnih navijačev.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Rada kolesarim, veslam v kajaku, za kar si čas vzamem poleti, pozimi pa tečem na smučeh in tudi smučam.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Prehrana je pri nas prilagojena treningom sinov. Sama rada jem preveč, kar se mi tudi pozna na kilogramih, ampak kljub vsemu mislim, da ne pretiravam.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Načrte delam sproti. Če nimam cilja, nisem to jaz in vedno si postavim enega ali dva večja cilja na leto. Ponavadi se pozimi odločim, kje bom tekla naslednje leto. Določim en maraton, dve, tri, štiri 21ke, potem pa se udeležim še priložnostnih tekov. Letos sem tekla v Beogradu, na DM teku, prejšnji vikend sem tekla v štafeti na Velenjskem triatlonu, ta vikend grem na Nočno desetko (tudi zato, ker je kasneje tam zelo dober žur), avgusta verjetno na Kranjskogorsko desetko in potem še kam.

Kaj so tvoji cilji v letošnjem letu?
Kar se teka tiče, me to leto čaka maraton Bovec. Imam pa še nekaj študijskih obveznosti in na delu se selim na drugo delovno mesto. Glavni cilj mi je, da bom s sabo zadovoljna. Če mi to uspe, sem zmagala.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
V Triatlonskem klubu Trisport treniram najmlajše otroke. Kot trener triatlona jih uvajam v ta prelepi šport in to mi zapolni veliko časa. Lahko bi več tekmovala, a otroke spremljam tudi na tekmah, zato so vikendi podrejeni njim. Veliko časa namenim temu, ko Lovra vozim na treninge, saj trenira v Ihanu. Ko ga čakam, grem ponavadi tudi jaz tečt, včasih pa se pripravljam za naslednji dan v službi. Rada berem, a med letom je to bolj stroka, počitnice pa so čas, da v roke vzamem še kakšno drugo knjigo.
Sicer pa sem zaposlena kot defektolog v osnovni šoli. Glavni namen mojega dela je, da so tudi otroci s posebnimi potrebami uspešni in da najdemo in razvijamo njihova močna področja, sicer pa razvijamo šibka in se skupaj trudimo, da šola ni stresna. Moj cilj je, da bi bili otroci veseli in zadovoljni sami s seboj.

Značke: Na štiri oči, Oprema
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ