Na štiri oči z Nikom Kojcem

Na štiri oči z Nikom Kojcem
16.01.2019 AVTOR: Maša Tomažič

Nik je navdušen triatlonec, ki se lahko pohvali s številnimi športnimi odličji, poleg tega pa se ukvarja tudi z drugimi športi. Še posebej mu je pri srcu wakeboarding, smučanje in deskanje na snegu.

Vemo, da si navdušen triatlonec. Katera disciplina od treh, ti je pri triatlonu najbolj všeč in zakaj?

To je zelo odvisno od obdobja treningov (letni časi), zato se moja najljubša disciplina s spreminjanjem letnih časov ponavadi spreminja. Vsaj pri meni je bilo vedno tako. Če pa bi moral izbrati eno od disciplin, bi rekel plavanje – in to iz več razlogov. Eden glavnih je ta, da je bilo plavanje moja najmočnejša disciplina, in sem na tekmovanjih hodil iz vode vselej med prvimi (državno prvenstvo, evropski pokal, kontinentalni pokal itd.) Drug razlog pa je ta, da mi pri plavanju, čeprav se bo slišalo smešno, ni bilo nikoli tako vroče, kot pa na kolesu ali še huje, pri teku. S tem seveda mislim poletne mesece, ko tudi pri nas temperature krepko presežejo mejo 30 stopinj Celzija. Ko pomislim nazaj je bilo plavanje edini šport, ki sem ga izvajal s čisto lahkoto in sem bil spočit po lahkem treningu, česar na primer pri kolesu in teku nisem čutil.

Kako naporen se ti zdi tek v primerjavi z drugima dvema disciplinama – plavanjem in kolesarjenjem?

Vse tri discipline so zelo težke, mislim pa, da je tek najtežja. Če nisi vrhunski športnik, ali vsaj zelo dobro pripravljen rekreativec, je težko teči lahkotno. Mislim tudi, da je pri teku najtežje doseči ”limit” ali ga celo preseči.

Kako potekajo tvoji tekaški treningi?

Imam štiri tekaške treninge na teden, pa seveda tudi plavalni in kolesarski trening. Dvakrat tedensko imam dva daljša teka, ki trajata okrog 1 ure, enkrat tedensko imam tempo tek, ki traja 40min (20min Zone 1 + 10min Zone 2 + 5min Zone 3 + 5min Zone 4). Tako pridemo na 3 tekaške treninge in ostane še eden, ki pa je ponavadi VO2 max na razdalji med 2 in 4km ali pa daljše distance na Zoni 4, ki pa se gibljejo med 8 in 10km. Ko se bliža tekmovalna sezona pa se to malenkost spremeni - daljši teki postanejo krajši, včasih pa naredim namesto daljšega teka distance ali pa VO2max trening.

Kako skrbiš za prehrano?

Nerad priznam, vendar ne pazim na prehrano (smeh). Vem, da je za športnika pravilna prehrana zelo pomembna, vendar se že od malega prehranjujem s stvarmi, ki jih imam rad, ne glede na to ali so zdrave ali ne. Da ne boste mislili, da se prehranjujem samo nezdravo, seveda se - kolikor se pač da - izogibam fast food-u, prav tako pici. Vse ostalo pa mislim, da je sprejemljivo in poskušam zaužiti čim več raznolike hrane.

Kaj ti tek daje?

Tek mi daje notranji mir, zadovoljstvo ob končanem treningu, ne glede na to ali je lahek ali težak.

Katere preizkušnje ne boš nikoli pozabil?

Mogoče bi si kdo mislil, da je to težko vprašanje ampak v mojem primeru ni. Kitzbuehel leta 2013, ko je bila proga preoblikovana in so bile razdalje zelo kratke. 750m plavanja, 11.5km kolesa in 2km teka. Kolo in tek sta bila v hrib in sicer na progo Streif, po kateri smučarji smukači pozimi vozijo svetovni pokal. Trpel sem od začetka do konca in sicer slabi 2 uri. Povprečni naklon na kolesu je bil 11%, zadnji vzpon pa, kar 21%.

Se ti zdi, da so Slovenci nasplošno dovolj športno aktivni?

Ne niso, bil sem že v veliko državah in sem videl, da so drugje veliko bolj aktivni. Se mi pa zdi, da smo se tega v zadnjih letih pričeli zavedati in smo postali oz. se trudimo postati bolj športno aktivni. Mislim, da hodimo (čeprav počasi) v pravo smer.

Imaš poleg triatlona še kakšne druge hobije, povezane s športom?

Ja, seveda imam. Rad wakeboardam, poskušal sem tudi surfati in mi je zelo všeč, tudi smučam ter bordam na snegu.

Značke: Na štiri oči
Ključne besede:
Nik Kojc Triatlon
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ