Na štiri oči z Ninom Fijačkom

Na štiri oči z Ninom Fijačkom
16.12.2016 AVTOR: Tina Ambrožič
Nino je zaposlen kot asistent na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru, sicer pa zase pravi, da je ljubitelj narave, raziskovalec in športnik. Zelo veliko časa preživi v gorah, kjer zelo rad tudi teče.

OSEBNO
Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Sem član enega izmed najstarejših planinskih društva na štajerskem tj. Matica Maribor. Sodelujem pa tudi s športnim društvom Mojca in Kekec.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Sem velik pristaš Salomon opreme, in sicer najbolj zaupam seriji S-LAB. Za trail teke trenutno uporabljam Salomon S-LAB Wings 8, za gorske teke pa Salomon S-LAB XA Alpine. Slednji je vrhunski copat za visokogorje in tekaču s svojimi naprednimi lastnostmi (karbonska šasija, gamaša) v gorskem svetu omogoča odlično ravnovesje v stabilnosti, udobju in varnosti.

Uporabljaš tekaško uro?
Uporabljam izključno športne ure Suunto. Sem mnenja, da je verzija Ambit (in novejša verzija Spartan) ustvarjena za trail tek. Sam trenutno uporabljam Suunto Ambit 2.

Tvoj obred pred tekom?
Ga nimam. Obred je dnevno obleči športno opremo in se podati novim dogodivščinah nasproti.  

Tvoji dosedanji tekaški dosežki (tisti najbolj vidni):
Najbolj sem ponosen na dva tekaška dosežka. V letu 2014 sem se kot drugi najmlajši tekač spopadel s 600 km dolgo slovensko planinsko pot in jo uspešno pretekel v 13 dneh. V letošnjem poletju pa sem uspešno izvedel edinstven ultra tekaški projekt na slovenskem območju kjer sem v manj kot 7 dneh pretekel slovenske Karavanke v dolžini 360 km. 

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Redno sem začel teči leta 2010. Vzrok je bil preprost. Zaradi službe in študija sem imel premalo časa, da bi izvajal dolge kolesarske treninge. Zato sem moral narediti osebni kompromis in poiskati alternativo. Našel sem jo v teku. V tistem času sem tudi začel redno hoditi v gore in postopoma zamenjal pohodniški korak v tekaškega ter tako začel vrhove osvajati v hitrejšem tempu. Hitrosti sem še dodal razdaljo/dolžino in si tako oblikoval strast do ultra tekaških gorskih tekov.


Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Svoboda in možnost raziskovanja ter gibanja v naravi.


Kaj ti je tek dal?
Veliko. Menim, da tek (oz. šport nasploh) posamezniku omogoči razvoj vrednot kot so disciplina, potrpežljivost in vztrajnost ter ga »prisili « v zdrav način življenja. Osebno pa mi je tek omogočil da sem lahko predan samemu sebi in svojim življenjskih vrednotam, ki jih lahko povežem v eno smiselno celoto ter mi predstavljajo življenjsko vodilo.


Kako potekajo tvoji treningi?
Moj tekaški moto je preprost, in sicer »samo, da lahko tečem/se gibam «. Menim, da se premalo zavedamo kako težko je obdobje mirovanja zaradi poškodbe/nespametnih treningov/pretreniranosti itd. V zimskem času nimam nobenih posebnih treningov. Poskušam teči dnevno in držati ti. »bazo «. Ta čas je prav tako namenjen obisku gora z zimsko opremo. V toplejših in daljših dnevih pa je zgodba popolnoma drugačna. Takrat izvajam standardne treninge kot so različni intervali in pospeševalni treningi. V Mariboru najraje tečem ob Dravi oz. v Stražunskem gozdu ter obiskujem Pohorje/Kozjak. Med vikendi pa tečem drugod po Sloveniji in v tujini. Zelo rad spoznavam in raziskujem nove poti/vrhove. Za tek pa ne potrebujem nobene posebne motivacije. Na začetku sem tekel z glasbo vendar tega že nekaj časa ne prakticiram saj sem opazil, da izgubim stik z naravo in nisem pozoren na njene notranje ter zunanje dražljaje.


Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Tečem večinoma časa sam. Tudi na več dnevnih projektih, kot je bil tekaški projekt Ultrakaravanke, sem večino poti osvajal sam, brez spremstva. Menim, da je lažje tako saj se ne rabiš »obremenjevati « z drugimi in tako držiš svoj tempo od začetka do konca. V zadnjem letu (večino med vikendi) velikokrat osvojim kakšno pot ali vrh s prijateljem Veliborjem Jovanovićem in Bojanom Ambrožičem. Opažam tudi, da je tekaška družba enakovrednih športnikov zelo dobrodošla za razvoj fizične in kot tudi psihične kondicije ter na splošno za oseben tekaški razvoj.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Kljub temu, da se zavedam, da so tekme najboljši trening, se na tekme zelo redko odpravim. Če se že, se rad udeležim domačih tekme kot so ti. trail teki (npr. Pohorje trail maraton), večurni teki (npr. 24 ur Donačke gore) in tekaški vzponi (npr. Zimski pokal peš na Pohorje). Najraje pa si zastavim lastne tekaške/gorske projekte oz. osvojim/pretečem kakšno planinsko obhodnico oz. vezno/krožno planinsko pot.
Nikoli ne bom pozabil na že omenjena tekaška dosežka, in sicer na tek po slovenski planinski poti in po slovenskih Karavankah. To je zame tekma kjer tekmuješ sam s seboj, premaguješ dnevne vzpone in padce ter tako utrjuješ tako fizično kot tudi psihično pripravljenost.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Pred tekom sem amatersko vozil gorsko in cestno kolo za Ganesh-o team ter igral nogomet. Zaradi strahu pred poškodbo sem nogomet opustil, v letu 2017 pa se bom ponovno usedel na kolo saj sem mnenja, da se tek in kolesarjenje odlično dopolnjujeta. Lani sem poskusil tudi tek na smučeh in vzljubil tudi v ta segment teka. Velika želje pa je tudi turno smučanje.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Pri prehrani je še veliko rezerve. Trenutno temu ne dajem nobene posebne pozornosti vendar se zavedam, da je pravilna in zdrava prehrana ključ do uspeha.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Kar se tekaških načrtov tiče imam v letu 2017 v planu izvesti več majhnih in velikih osebnih projektov na slovenskem območju. Eden izmed težko pričakovanih projektov je ultra tekaški projekt v katerem želim osvojiti tri najvišje vrhove slovenskih gorstev v enem zamahu. To so Grintovec, Stol in Triglav. V tem projektu sem se povezal s športnim društvom Mojca in Kekec ter z zavarovalnico Triglav, ki bo projekt sponzorsko tudi podprla. Ostale želje pa naj še ostanejo skrivnost.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom, imaš tudi kakšne druge hobije?
Moje življenje se trenutno vrti okoli službe, športa in sodobne tehnologije. Lahko bi rekel, da je strast do tehnologije moj drugi hobi. Z veseljem pa tudi preberem kakšno knjigo (trenutno prebiram knjigo NK Svoboda od tekaškega prijatelja Žigo X Gombača), zelo rad zaigram tudi kakšno namizno igro (Catan, Games of Thrones itd.), v naravi zbiram »zaklade « v igri Geocaching, pogledam rad tudi kakšen dober film/serijo (trenutno spremljam nadaljevanko Gotham) in na kitaro zaigram kakšno skladbo ali dve (trenutno poslušam in preigravam King of Leon – Walls).

Kakšna je tvoja poklicna pot?
Preko različnih študentskih del sem prvo redno službo dobil v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer sem na oddelku za perioperativno intenzivno terapijo delal kot diplomirani zdravstvenik. V času prve službe sem nadaljeval izobraževanje in uspešno zaključil magistrski študij Bioinformatike. V istem obdobju sem dobil ponudbo za delo na Univerzi v Mariboru fakulteti za zdravstvene vede kjer trenutno kot asistent opravljam pedagoško kot tudi raziskovalno delo ter se vključujem v raziskovalne projekte povezane s teorijo in prakso.

Kaj so tvoji cilji v letošnjem letu?
Glavni ne športni cilj je uspešno končati drugi letnik doktorskega študija Biomedicinske tehnologije, objaviti v znanstveni reviji članek ali dva in se preko mednarodne izmenjave študentov udeležiti več mesečnega izobraževanja na tuji univerzi kjer je želja raziskovati na tematiko doktorske disertacije.

Značke: Na štiri oči
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ