Na štiri oči z Robertom Gostinčarjem

Advertisement

Na štiri oči z Robertom Gostinčarjem
16.02.2018 AVTOR: Tina Ambrožič
Robert je po poklicu krajinski arhitekt, v prostem času pa navdušen tekač.

OSEBNO
Si član kakšnega športnega društva ali kluba?

Triatlon klub 3KM seveda. Kateri so tvoji najljubši tekaški copati? Vsakoletno 7% izboljšanje prožnosti podplata me ne gane. Sem zelo komot in že leta naročam Asics GT 2000, ki nekako ustrezajo mojim stopalom. Moral bi jih očistiti, da bi razbral katero serijo že nosim. Omenjam jih le zaradi upanja, da se jim bo z mojo promocijo prodaja znižala in bo cena na trgu posledično padla.

Uporabljaš tekaško uro?
Polar RCX5. Tu in tam nasedem fintam oglaševanja, ki v človeku z lahkoto vsadijo občutja nesigurnosti, pomanjkanja ali nesreče. Zaradi futurističnega imena RCX se mi je zdelo, da bom s to uro nekako moderen, hiter in celo združil človeško tkivo s tehnologijo v superiorno bionično bitje. Nič od tega se ni prijelo. Sem pa ustvaril fetišistični odnos s to uro. Domišljam si, da brez ure in merilca utripa ne morem it tekat, čeprav je štoparica povsem dovolj. Kakšna godlja je moderna tehnologija.

Tvoj obred pred tekom?
Velika potreba pred vsako dirko. Olajšanje je najti čisto stranišče. Čista zmaga pa je, da takšno stranišče najdeš dovolj časa pred štartom in je v njem še polica s starimi izvodi Playboya.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki: Pravzaprav neprijetno vprašanje, ker se nimam z ničemer za pobahat pred vesoljno publiko. Torej, dobri rezultati še pridejo.

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
S tekom kot obliko rekreacije sem se srečal v daljni preteklosti in izven božjega plana. Zagrabilo me je nekje konec osnovne šole. Takrat smo se preselili in ocenjujem, da sem bil zgubljen v tem obdobju življenja in v novem okolju. Verjetno sem nekaj rabil in sem pač pograbil tek. Je bil pa to tudi čas, ko sem po radiu poslušal, kako je Janis Kuros izprašil sotekmovalce na dirki čez Avstralijo, kako so slovenski maratonci s sedanjim ministrom za kulturo in Dušanom Mravljetom tekli po Jadranski magistrali in obenem kolebali med pitjem morske vode ter pivom in kako sta se na srednjih progah sta dajala Coe in Ovett. In še vedno tečem …

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Všeč? Prosim vas. Kateremu normalnemu človeku pa je tek všeč? Tek je orodje in ugodje pride praviloma po naporu. Kavč po treningu je super. Ali pa, ko pametno kimam ob ogledovanju nobel grafov zadnjega treninga.

Kaj ti je tek dal?
Vzel mi je mnogo ur, ki bi jih lahko preživel z družino, bolje naredil projekte ali prebral kakšno knjigo več. Za to sem mu neizmerno hvaležen.

Kako potekajo tvoji treningi?
Odpravim se tekat in to je pravzaprav to. Tekaški teden začenjam ob torkih na stadionu, ker je družba, tuš in pajzl bar Stadion. Ko pridem k sebi, grem še tedensko dvakrat ali trikrat tekat. Zadeva je mnogo bolj enostavna kot se zdi. Greš tekat ali pa ne greš. V kolikor ne opravim treninga se motiviram in najdem kup razlogov zakaj je bolje, da sem ostal doma. Ne prenesem slušalk v ušesih in ne vidim povezave med tekom in glasbo. Seveda obstajajo izjeme, npr. Run DMC in celo oni tulijo naj raje hodim.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Tek je beg. Dokler prenašam samost in se sam sebi nasmejim, ko si povem kakšen štos, tečem praviloma sam. Če me družba prenaša in je naklonjenost vzajemna in je hitrost teka taka, da lahko ob tem kaj nakladam, potem so izpolnjeni pogoji, da tu in tam tečem tudi v družbi.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Spominjam se enega prvih. Učitelj telovadbe je nekaj kljukcev v zadnjem razredu osnovne šole poslal na občinski kros. Neorganizirani pubertetniki v Šiški smo zamudili start in neupravičeno opravičeno izostali od pouka. Smo se pa neizmerno narežali ob pogledu na gručo nesojenih trpinov, ki so se kot troti pojali po zelenici. Ne pozabljam tudi zadnje dirke ali dveh. Lani v jeseni sem bil v Palmanovi, spomladi pa na teku v Brezjah, kjer se vsako leto lokalni matadorji bahamo v starostnih skupinah.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Triatlon, a sem izbral šport, kjer je tek eden od sestavnih delov in še finiširati moraš v njem. Če so pogoji pozimi ustrezni preklopim tu in tam na smučarski tek.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Mama me je naučila: zajtrk, malica, kosilo, večerja. Je pa obenem kriva, da mi je pogosto ustregla s slastnim kosilom. Če me spomin ne vara skoraj vsak dan. Tako ni uspela obrzdati mojega apetita in sem posledično razpet med Scilo in Karibdo. Zdaj me razvaja žena in tudi sam se rad motovilim po kuhinji. Se pa mi že celo življenje dozdeva, da v kolikor izgubim kilogram ali dva, bom tekel kot strela.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Težko je napovedovati, še posebej prihodnost. Junija se odpravljam v Švico, kjer naj bi bil najdaljši tek po stopnicah. Želim si, da so bili pedantni Švicarji vendarle za trenutek šlampasti in prešteli kakšno stopnico preveč. Poleg nekaterih tradicionalnih tekem v Mariboru, okolici in morda še kje v državi, tekme izbiram po trenutnem navdihu ali izzivu.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Sem oče in moj poklic je krajinska arhitektura. Trasa je hribovita, nenehno gor in dol. Malce že čutim kolena. Pomagam še v triatlonskem klubu, rad imam stripe in godbo, tu in tam odigram partijo goja in včasih uživam v dolgcajtu.

Značke: Na štiri oči
Ključne besede: Na štiri oči, Polar RCX5, Asics GT 2000, robert gostinčar
Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ