Na štiri oči z Robertom Kotnikom

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Trenirati sem začel leta 1998, sem pa že prej kako leto in pol tekel za sebe vsak dan in se udeleževal rekreativnih tekem, predvsem v sklopu Severnoprimorskega pokala. Teči sem začel, ker sem se v času študija počutil kar malo preveč "zarjavel " in sem se hotel spraviti v boljšo fizično pripravljenost, prijavil pa sem se tudi na neko šolanje, za katero je bil predpogoj dobra psihofizična pripravljenost.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Ker je tek zelo preprost in ne potrebuješ nič posebnega. Enostavno obuješ copate, odpreš vrata ter stečeš ven v znano ali neznano, ter si takoj prepuščen samemu sebi in svojim mislim, ki ti rojijo v glavi. Ker si pri teku skoraj vedno najbolj odvisen samo od sebe in ker je kot šport zelo enostaven.

Kaj ti je tek dal?
Tek je del mojega življenja in mi je ogromno dal ter me v marsičem spremenil in me izoblikoval v takšno osebnost kot sem. Tek mi je dal možnost boljšega spoznavanja samega sebe, postal sem odločnejši, nepopustljiv, bolj samozavesten in odločen ter vedno pozitivno naravnan. Dal mi je tudi vztrajnost in vzdržljivost, da v življenju lažje premagujem ovire, ki mi jih prinaša življenje. Še nekaj zelo pomembnega mi je dal tek in to je, da sem spoznal veliko ljudi in dobil veliko prijateljev, znancev, ki jih drugače ne bi - smo isto misleči in imamo veliko skupnega, zato lahko takoj najdemo skupni jezik.

Kako potekajo tvoji treningi?
Moji treningi v večji meri potekajo po cestah in poteh v domačem okolju, kjer mi tekaških poti ne zmanjka. Dvakrat tedensko pa treniram na stadionski stezi. Koliko je teh treningov na teden je odvisno od obdobja, a nekje 8 do12 na teden kar pomeni od enega do dveh treningov na dan. Posebne motivacije ne potrebujem, prej rabim nekoga, da me kdaj zaustavi. Med tekom nikoli ne poslušam glasbe, ampak se prepuščam naravi in svojim mislim.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Največ tekov opravim sam. Kdaj pa kdaj se mi doma pridruži moj prijatelj Tomaž, ki teče z menoj že skoraj od samega začetka. Za zahtevne treninge na stadionu pa imam rad družbo, ker imam občutek, da trening naredim lažje in bolj kvalitetno, tako da te treninge opravljam s skupino tekačev pri trenerju Romanu Kejžarju.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Seveda ne bom pozabil mojih prvih stopničk v Radencih na 10km leta 1997, kjer sem bil na odru za zmagovalce s še vedno našim državnim rekorderjem Rozman Stanetom, ki se je takrat že umikal iz atletike in nato prve zmage naslednje leto v Radencih na 10km. Izpostavil bi tudi moj prvi nastop na Evropskem prvenstvu v krosu v domačem Velenju leta 1999. Pozabil ne bom tudi moje zmage na polmaratonu v Sežani, kjer sem takrat odtekel rekord proge, ki ga je do takrat imel naš državni rekorder v polmaratonu Roman Kejžar. Seveda nikoli ne bom pozabil mojega prvega maratona v Ljubljani in mojih najboljših dveh maratonov v Milanu in Torinu ter seveda nastopa na Evropskem prvenstvu v maratonu v Barceloni 2010. Zelo pomembni in za mene osebno predvsem čustveni sta bili tudi obe prvi tekmi po mojih hudih nesrečah, ki sta me zelo zaznamovali in mi pustili posledice za celo življenje, a se na to nisem oziral in se nisem predajal, ter se takoj ko je bilo možno vrnil na tekme. Prva je bila polmaraton v Ljubljani 2009 in druga polmaraton v Gorici leta 2011.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Trenutno nimam prav veliko časa za še kakšne druge športe, pa tudi niso najbolj dobrodošli v času intenzivnega treninga. Občasno, ko sem v regeneracijskem obdobju, grem kdaj na kolo ali v hribe oz. plezati. Pozimi tek na smučeh in drsanje-hokej, če sem morju, pa mogoče kdaj še malo namočim wind surf.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Nimam neke posebne prehrane, poskušam jesti kar se da zdravo in raznovrstno hrano. Seveda uživam več ogljikovih hidratov, ki so potrebni za zadoščanje in nadomeščanje energije ter kvalitetne beljakovine, ki so potrebne za obnovo organizma.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Seveda si najprej želim to kar si vsak želi in to je ostati zdrav brez poškodb, saj se zavedam, da je to pogoj za vse ostalo. Moji načrti za to sezono so biti boljši kot lansko leto ter doseči kakšen osebni rekord.

Kaj so tvoji cilji v letošnjem letu?
Glavni cilj mi je popraviti osebni rekord v maratonu in se s tem vsaj približati Olimpijski normi, seveda pa je moja velika želja odteči Olimpijsko normo.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Veliko stvari me zanima, vse hočem sam preizkusiti in veliko stvari se rad sam lotim (predvsem v povezavi z mojo izobrazbo - strojništvo), a trenutno poleg teka in dela, ki ga poklicno opravljam, komaj kaj časa ostane za mojo družino, tako da bi bil že kar malo sebičen, če bi še ta čas namenil povsem za svoje hobije, tako da je vse ostalo kar počnem v prostem času v kombinaciji z družino. Glede moje poklicne poti pa vsi, ki me poznajo vedo, da sem delal že marsikaj in marsikj - od strojništva, inženirskega dela, manipulanta v skladišču, fitnes trenerja v tujini, osebnega trenerja. Zadnjih nekaj let, ko me je splet okoliščin zanesel v nepremičninski posel, pa delam kot nepremičninski posrednik, kar si nikdar v življenju nisem predstavljal, da bom delal. A trenutno v tem zelo uživam, saj me zares osrečuje, ko ljudem predam nov dom, saj je za nas Slovence lasten dom še zdaj skoraj največja vrednota. Poleg tega pa mi ta svoboden in fleksibilen poklic, pri katerem sam upravljaš s svojim časom omogoča, da imam čas tudi za tek.