Na štiri oči z Rokom Puharjem

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Trenirati sem začel leta 2010, sem pa leta 2009 že tekel na rekreativnih tekih, a brez treninga. Glavna razloga sta bila veselje pri teku in želja po izgubi odvečnih kilogramov.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Pri teku je napredek in rezultat odvisen od tebe in ne od drugih ljudi. To delaš zase, za sprostitev. Tek je zelo preprost šport, predstavlja pa tudi življenjski stil.  Vmes lahko razmišljaš in se odklopiš od sveta. Všeč pa so mi tudi težki treningi, da vidim česa sem sposoben.

Kaj ti je tek dal?
Postal sem bolj samozavesten, živim bolj kvalitetno, zdravo ter pridobil željeno postavo. Tudi drugače razmišljam kot prej.

Kako potekajo tvoji treningi?
Treniram malo drugače kot prej. Več pozornosti posvečam kvaliteti, tako naredim od 8-10 treningov na teden, nabere pa se od 100 do okoli 130km. Navdihnili so me tekači iz tujine, od katerih sem se veliko naučil. Poizkušam se oddaljiti od načina, ki ga imamo v Sloveniji, kjer so pomembni samo kilometri in čim hitrejši intervali. Vsak lahko trenira dvakrat na dan, z velikim obsegom, vprašanje pa je, kaj bo od tega imel. Mislim, da sem našel dobro ravnovesje med obsegom in kvaliteto, saj treninga vseeno ne smemo zanemariti.
Kakšne posebne motivacije ne rabim, saj bi rad tekel še več, kot tečem trenutno. Vsak dober trening ali tekma pa mi da še dodaten zagon.
Glasbo poslušam zelo redko. Če jo, jo poslušam, ko imam zelo lahkoten tek.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Večinoma tečem sam. Težke treninge pa opravim večinoma z Janom Samidejem. Nisem odvisen od družbe, sem pa vseeno zelo vesel, če se mi kdo pridruži.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Zagotovo mojega teka na 5000m v Koblenzu, ko sem teke državni rekord pri mlajših članih 14:22,37. Skupaj nas je teklo skoraj 30. Bila je taka gneča, da nisem slišal svojega dihanja. Takih tekem v Sloveniji žal ni.
Za vedno se bom spominjal tudi Univerzijade v Južni Koreji. Izjemno lepa izkušnja, sploh zato, ker sem vedno hotel iti v Azijo. Škoda samo, ker se nisem navadil na težke razmere, zato mi je za finale malo zmanjkalo.
Tudi obe zmagi v Ljubljani ne bom pozabil zaradi vseh ljudi ob progi, ki so navijali zame in mi nato čestitali na vse možne načine.
Drugače pa sem tekel na veliko lepih tekmah in vsaka je bila lepa izkušnja. Lahko bi izpostavil še kakšen cesten tek, saj na cesti najrajši tečem. Izjemno lep je bil elitni cestni tek v Oderzu. Super publika, konkurenca in tudi rezultat.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Prav veliko časa za druge športe ni. Grem pa kdaj v hribe ali na kolo. Med tekom tega rajši ne počnem, saj sem že imel slabe izkušnje.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Poizkušam jesti čim bolj zdravo in raznoliko. Ne sledim pa nobenim trendom. Najbolj pomembno je, da je hrana domača in nepredelana, zamrznjena. Žal pa pojem malo preveč sladkih stvari.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Želje se predvsem nanašajo na osebne rekorde. Na 10000 m bi rad končno tudi uradno tekel pod 30 min. Čim hitreje želim odteči tudi polmaraton, ki ga bom spomladi tekel v Berlinu. Tudi na krajših razdaljah želim popraviti svoje izide. V prihodnosti pa želim postati maratonec, saj me najbolj veselijo teki na cesti. Tudi svojo pot sem začel kot rekreativec na cesti in nikoli nisem bil povezan s stadionsko atletiko. 

Kakšni pa so tvoji cilji v letošnjem letu?
Upam da bom na tekmi na 10000m tekel pod 30 min. Polmaraton bi rad tekel vsaj pod 1:06, ter odtekel osebne rekorde tudi na krajših razdaljah. Mislim pa, da je glavni cilj, da napišem diplomo.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Zelo rad poslušam glasbo, kot že omenjeno grem kdaj v gore in na kolo. Zraven opravljam še kakšna mala dela, pišem pa tudi svoj blog: rokpuhar.weebly.com/  
Drugače pa sem študent germanistike, manjka mi le še diploma.