Na štiri oči z Romano Jemec Opeka

Na štiri oči z Romano Jemec Opeka
12.07.2020 AVTOR: K. R. , foto: osebni arhiv

Romana je tekačica, ki rada teče po gozdnih in trail poteh, odlično pa se znajde tudi na cestnih polmaratonih. Rada ima tudi gore; veselje do planinarjenja prenaša tudi na mlajše generacije.

Kako bi se opisala v nekaj besedah?

Sem ženska v najboljših letih, kar pomeni, da sva se z »Abrahamom« že srečala. Le–ta mi je nagajivo prišepnil, da je zdaj nastopil moj čas. Čas, ko se lahko posvetim sebi in temu, kar me radosti. Moj življenjski moto je gibanje. Na zalogi imam adute kot so: vztrajnost, vzdržljivost, delavnost. Ker sem po astrološkem znamenju tehtnica, mi ne manjka tudi občutka za estetiko, urejenost in ravnovesje.

Si članica kakšnega društva ali kluba?
Ne, nisem, kajti bolj mi odgovarjajo individualni treningi in vadbe. Po naravi sem namreč prej zadržana kot ne in ne silim rada v ospredje. Se pa občasno udeležujem tekaških vadb pri Izišportu, ki ga koordinira Izak Hribar Meden.

Kateri so tvoji najljubši športni copati?
Do sedaj sem nosila tekaške copate za tek in trail: Sportiva in Hoka. Moji zadnji pa so Raidlight. So lahki, primerni za tek na daljše razdalje in lepi na pogled - mavričnih barv. Ti tekaški copati zmagajo.

Uporabljaš tekaško uro?
Imam enostavno tekaško uro Garmin, ki mi še največkrat služi, da pokukam nanjo, ko me zanima, koliko je ura. Modnih ur ne nosim več. Tekaških rezultatov običajno ne analiziram. Je pa v meni tiha želja imeti novo tekaško uro Suunto 7.

Tvoj obred pred tekom?
Nimam kakšnih posebnih ritualov. Pazim le na prehrano, da ne jem preobilno. Zadnji obrok zaužijem najkasneje tri ure pred tekom. Pred tekaško tekmo začnem s pripravami nekaj dni prej. Poskrbeti je treba za ustrezno obleko in obutev… Seveda je potreben tudi počitek. Na dan tekmovanja zgodaj vstanem, da v miru zajtrkujem in se nenazadnje tudi psihično pripravim.

Tvoji dosedanji dosežki:
V štirih »tekaških letih« sem izkusila kar lepo število tekaških dosežkov, ki so mi prinesli zadovoljstvo, veselje in motivacijo za naprej. Nabrala se je lepa zbirka medalj in pokalov.

Najpomembnejši izzivi, ki sem jih dosegla so sledeči:

- v sezoni 2018 sem odtekla vseh osem tekov Notranjskega tekaškega pokala (NTP). Teko so potekali v neposredni bližini mojega kraja bivanja. Geslo teh tekov je: »Lepu je tečt«. Osvojila sem pokalček za udeležbo na vseh tekih ter pokal za doseženo 1. mesto v kategoriji »ženske 50 let in več«;
- v sezoni 2019 sem sodelovala na Kvarner trailih (Hahlići, Rijeka, Risnjak, Malinska, Kastav). Zaradi bolezni sem morala izpustiti Učka trail. Na Hrvaškem me torej že poznajo in tudi tam (že) imam prijatelje;
- dvakrat sem v skupini Gazel sodelovala na športnem dogodku «Sto ob Mrzli reki« v Ajdovščini, v štafeti na 100 km;
- preizkusila sem se tudi v Teku v jami;
- odtekla sem naslednje polmaratone: Ljubljanski maraton, Mali kraški maraton, Istrski maraton, Bovec maraton, Radenci, Split Half Maraton, Adria Advent Maraton, Maraton »Okul jezera«;
- uspešno sem odtekla 100 Miles of Istria, 41 km.

Kdaj in zakaj si se začela ukvarjati s tekom?
S tekom sem se začela ukvarjati pred petimi leti. Na vprašanje zakaj, ne znam odgovoriti. Vem le, da sem si želela sodelovati na Ljubljanskem maratonu. Moje želje so se udejanile leta 2015, ko sem pretekla prvo 10-ko. Tako se je pravzaprav začelo.

Kaj je tisto, kar ti je pri teku najbolj všeč?
Po končanem teku me prevzamejo krasni občutki zadovoljstva. Zavedam se, da sem nekaj naredila zase. To me napolni z dobro voljo in hvaležnostjo, da zmorem, da si upam, da vztrajam.

Kaj ti je tek dal?
Tek me je spremenil v športnico, predano gibanju. Tek mi je prinesel veselje, srečo, pogum, moč, mladostni videz in mi predvsem okrepil samozavest.




Kako potekajo tvoji treningi?

Moji treningi potekajo v bližini mojega kraja bivanja. Najraje sama skočim na našo čarovniško goro Slivnico (1114 m) po strmi grahovski planinski poti. Pogosto tečem po poljskih in razgibanih gozdnih tleh. Zavedam se, da k tekaškemu napredku veliko več prispevajo vodene vadbe, s tempo teki pri Izišportu. Le-teh se udeležim, kadar mi čas dopušča. Treniram vsaj dvakrat na teden in v soboto in nedeljo.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila in zakaj?

Izpostavila bi dve prireditvi. Nikoli ne bom pozabila:

- 100 Miles of Istria – yellow 2019, 41 km. Ta trail tek je bila moja najdaljša premagana razdalja. V cilj (Umag), kjer me ja čakal moj mož Jože s fotoaparatom, sem pritekla v petih urah in 32 minutah. Ta dogodek je bil res nepozaben. Tudi letos sem se prijavila na ta trail in upam, da bo športni dogodek v mesecu septembru izveden; saj veste korona in karantena...


- 2. decembra 2019 sem v Gaberjah odtekla prvi Primorski gorski tek za sezono 2020. Po teku je bila podelitev priznanj in pokalov s podelitvijo nagrad ob 20- letnici Primorskih gorskih tekov. Vse to se je odvijalo v manjšem vaškem kulturnem domu. Vzdušje je bilo »nabito« z energijo in veseljem, kar je dalo dogodku poseben čar.

Kako si vzdržljivost vzdrževala v času karantene?

Vsak dan sem si na urnik dala vzpon na Slivnico. Včasih se mi je zazdelo, da je en vzpon res premalo in sem opravila kar dva vzpona. Enkrat do dvakrat na teden sem šla teči po gozdni cesti na Slivnico, po trasi Notranjskega tekaškega pokala (9, 5 km, 590 m višincev). To traso imenujemo Kraljevska preizkušnja. Ko sem elegantno, brez ustavljanja, pritekla na cilj, sem se res počutila kot kraljica.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?

Seveda. Rada planinarim, kolesarim in plezam. V zadnjem času s tekaško prijateljico Jasmino Rigler, osvajava slovenske dvotisočake. Včasih sem več kolesarila. Nekajkrat sem šla vozit Skok na Roglo, Tušev vzpon na celjsko kočo, Maraton treh dežel. Letos sem se preizkusila na kolesarski progi na Strmi Rebri.




Kako skrbiš za prehrano?

Obvezno vsak dan zajtrkujem, spijem čaj, vodo ali limonado. Najpogosteje si obroke pripravljam sama. Uporabljam doma pridelano zelenjavo. Jem tudi meso. Rada imam brezglutenske testenine in jajca. Ne uživam raznih omak, predelane in konzervirane hrane, kravjega mleka in mlečnih izdelkov. Ne pijem alkohola in ne kadim. Všeč mi je, da je hrana na krožniku barvita. Je pa tudi res, da se po športnih dogodkih težko odpovem sladicam (moje »sladke« razvade).

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za naprej?

Še naprej se bom udeleževala primorskih gorskih tekov. Rada bi odtekla vse štiri teke, ki so vključeni v Gorski pušeljc. Seveda ne bom izpustila tekov v bližnji okolici.

Katero knjigo si nazadnje prebrala?

Trenutno berem delo Joe Dispenza: Odvadite se biti to, kar ste (Kako se znebiti starega uma in ustvariti novega).

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?

Poleg službe in športa skrbim za urejenost hiše in vrta. Doma imamo tudi psičko Dino, ki potrebuje mojo pozornost. Sicer sem po poklicu razredna učiteljica in to delo opravljam z veseljem. Poučujem v prvem triletju. Na šoli vodim tudi planinsko skupino. Ponosna sem, da sem že številne učence peljala na čudovite planinske poti in jih vzgajala v (mlade) planince. Vesela sem, kadar moji »prvošolci« odtečejo otroške teke na Ljubljanskem Maratonu in se potem skupinsko fotografiramo. Želim si še naprej obdržati v sebi veselje do športa in gibanja nasploh, kajti to mi daje zagon in mi pomaga lažje prebroditi različne življenjske izzive.

Značke: Na štiri oči
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ