Na štiri oči: Dva Slovenca, ki sta letos uspešno odkljukala newyorški maraton

Med njimi sta bila letos tudi Luka Banić nekdanji nogometaš, ki je z zahtevno progo opravil v ekspresnem času in z 2:41:21 podrl svoj osebni rekord in farmacevtka Mojca Slodej Kušlan, ki si je z udeležbo na maratonu izpolnila željo za svoj 50 rojstni dan.

Letos je bil največji maraton na svetu, ki se ga med več kot 50.000 udeleženci iz več kot 120 držav sveta udeležujejo tudi Slovenci, predvsem v znamenju povečane varnosti.

Čeprav se zgodbi Luka in Mojce precej razlikujeta pa sta ta največji tekaški dogodek na svetu doživljala precej podobno.

Mojca je maraton pretekla za darilo za 50 rojstni dan

Mojca pojasnjuje, da sta bila razloga, da se je prijavila na maraton dva, in sicer je bil to zanjo poklon prijateljstvu, saj so se na maraton prijavile skupaj s prijateljicami s katerimi tečejo, na drugi strani pa je bilo to darilo sami sebi za 50 rojstni dan. »Zelo sem hvaležna, da smo to naredile skupaj in da sem pretekla največji maraton na svetu pri 50 letih, " pojasni.

Na vprašanje, kakšen je bil občutek teči na največjem maratonu na svetu pa odgovarja s posebnim žarom v očeh: "Zame to ni bila samo fizična izkušnja, vse od tega kako je prišlo do udeležbe na tem teku in da je bil ta dogodek zaključek nekega obdobja … imam veliko spoštovanje do tega maratona. Ključni momenti so bili trije: Že, ko sem štartala sem imela kurjo polt. Drugi moment je bil, ko sem tekla po mostu iz Queensa na Manhattan. Zelo težak most, saj je velik vzpon in spust in tam je bila med tekači popolna tišina. Ko pa smo se bližali koncu, se je na prvi aveniji slišalo bučanje ljudi in takrat so me oblile solze. Tretji ključni moment pa je bil, ko sem tekla po Centralnemu parku proti cilju. In v cilju sem bila kot v transu. "

Luka je ravno newyorški maraton pripravil do tega, da se je zažel resneje ukvarjati s tekom

"Leta 2007 sem gledal televizijo in je bil na sporedu ravno ta maraton. In ko sem videl to množico in neverjetno kuliso, sem preprosto obsedel za dve uri in gledal. Takrat sem si rekel, da bom tudi jaz tam tekel, ker me zanima, kakšen je občutek, da zate navija taka masa ljudi. In sem zelo vesel, da sem to uresničil, " pojasnjuje in doda, da so bili občutki med tekom neverjetni.

"Občutek je bil nor! Ljudje ob progi, ki te spodbujajo … kar malo sem se bremzal, da tempo ni bil prehud. Prijatelj me je posvaril, da ne smem iskati rekorda, ker je to zelo težak maraton. Raziskal sem ga do potankosti, predvsem težje predele in moram reči, da mi je to zelo pomagalo, saj ni bilo presenečenj. "

Več o njiju pa boste lahko prebrali v rubriki 4 oči v naslednji reviji Tekač, ki bo kmalu na policah.