Na štiri oči: Kristjan Ipavec

Na štiri oči: Kristjan Ipavec
13.02.2020 AVTOR: K. R., foto: osebni arhiv

Kristjan najraje teče po prelepih Idrjiskih hribovjih.

Kako bi se opisal v nekaj besedah?
Vztrajen, trmast, skromen.

Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Sem član športnega društva Nanos Podnanos

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Trenutno so mi najljubši Salming Enroute2.

Uporabljaš tekaško uro?
Uporabljam uro Garmin Forerunner 245.

Tvoj obred pred tekom?
Nimam kakšnega posebnega obreda, največkrat pogledam radarsko sliko padavin, se preoblečem v tekaška oblačila in grem. Nikoli ne rečem da grem na trening, rečem da grem laufat. (smeh). Tudi pred tekmo se samo malo ogrejem, naredim nekaj vaj in to je to, nič posebnega.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki?
V dvajsetih letih se jih je nabralo kar nekaj. Največ mi pomenijo pretečeni maratoni iz serije WMM, Berlin 2007 (2:54:34), New York 2009 (2:49:46) in Boston 2012 (3:01:02). Pariz 2011, kjer sem odtekel svoj osebni rekord (2:47:33), zmaga na teku trojk 29 km z našo ekipo ŠD Nanos Podnanos, bil pa sem tudi skupni zmagovalec primorskih pokalnih tekov.

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?

S tekom sem se začel ukvarjati leta 2001, po odsluženem vojaškem roku. Takrat sem si rekel, da je čas za spremembe in odločil sem se za tek. Veliko vlogo pri tem je imel moj oče, ki je takrat že tekel in se udeleževal tekem za primorski pokal. Sam sem bi takrat le njegov navijač, nato pa sem si rekel, da se preizkusim še sam in tako se je začela moja tekaška pot.

Kaj je tisto, kar ti je pri teku najbolj všeč?
Pri teku mi je najbolj všeč to, da ko si zaželiš malo sprostitve, samo obuješ copate se oblečeš in greš v naravo in uživaš.


Kaj ti je tek dal?

Tek je zame predvsem sprostitev v naravi in nekakšen pobeg v svoj svet. Me je pa tudi veliko naučil, na primer to, da ko je včasih težko, ne smeš obupati. Zaradi teka znam poslušati svoje telo. Dal pa mi je tudi veliko novih poznanstev in prijateljev.

Kako potekajo tvoji treningi?

Tečem predvsem po prelepih Idrjiskih hribovjih, ko si pa zaželim ravnine, grem pa po poti ob Rakah in po cesti za Idrijsko Belo. Tečem približno 4-5 x na teden, oz. po trenutnem počutju.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil in zakaj?

Nikoli ne bom pozabil maratona v New Yorku, ker je bila to moja največja želja, od kar sem se začel ukvarjati z tekom. Velikokrat sem ga gledal po televiziji in vedno sem si rekel, da ga bi rad nekoč odtekel. Bilo je res nepozabno in vredno vsake minute treninga, da sem lahko sodeloval na tem dogodku.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?

Večina časa posvetim teku, drugače pa poleti tudi kolesarim in hodim v hribe, pozimi pa mi je najljubši tek na smučeh.

Kako skrbiš za prehrano?

S prehrano se ne obremenjujem kaj preveč. Jem v bistvu vse, razen pred tekmami pojem kakšno porcijo testenin več.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za prihodnje?

Največja želja je, da bi nekoč pretekel vseh šest WMM (World Maraton Major) maratonov, manjkajo mi še trije, London, Chicago in Tokyo. Kratkoročne cilje si določam pa kar sproti. Za letos imam v mislih imam nekaj trailov (UTVV, Hg Trail Idrija...), mogoče primorski pokal v gorskih tekih, ter še kakšen mali maraton (Istrski, Ljubljanski).

Katero knjigo si nazadnje prebral?

Ne gre samo za kolo (Lance Armstrong). Trenutno pa berem knjigo od Dušana Mravljeta, Tek – moja norost.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Rad se družim z prijatelji, hodim s psom na sprehode, velikokrat grem na vikend, kjer imamo tudi čebelnjak in čedalje bolj me zanima tudi to področje. Sicer pa sem zaposlen v podjetju Kolektor Sikom, kjer opravljam delo urejevalca-kamermana, kar obsega predvsem urejanje optičnih sistemov v proizvodnji.

Značke: Na štiri oči
Ključne besede:
Na štiri oči
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ