Pripravljeni na tek?

Vse to za seboj potegne tudi številne neprijetne bolečine in poškodbe. V grobem poškodbe delimo na akutne (natrgane vezi in mišice, rane, žulji …) ter kronične (nastanejo zaradi preobremenitev ali nepravilno ponavljajočih se gibov). Zato je zelo pomembno, da smo za tek dobro pripravljeni – tako z vidika tehnike teka kot z vidika fizične pripravljenosti.

Za vsakega, ki se odloči, da bo tekel večkrat na teden na daljših razdaljah, je pomembno, da nekaj časa posveti tudi vajam za moč in gibljivost. Vsak trening – tudi če gre samo za tek, začnemo s 5- do 10-minutnim ogrevanjem, ki mu sledi raztezanje. Pri tekaških treningih je poudarek na razteznih vajah za noge, priporočam pa tudi, da raztegnete mišice trupa in po raztezanju naredite nekaj vaj za stabilizacijo trupa (deska, deska na boku).

Najpogostejše napake, ki jih opažam pri tekačih, so: položaj račke (sedeč položaj pri teku), pristanek preveč na peto pred telesom, neaktivno vključevanje zadnje stegenske mišice v tek in prepokončna drža za težiščem. Vse so med seboj precej povezane, in če popravimo eno, se kaj hitro popravijo tudi preostale.

Največkrat tekači noge “vlečejo za seboj ” precej pri tleh – v tek ne vključujejo zadnjih stegenskih mišic, ki upogibajo koleno in peto dvigujejo proti zadnjici. S tem, ko nogo zadaj dvigujemo, ustvarjamo nihaj, ki stopalo pripelje na tla neposredno pod težišče telesa. Če noge vlečemo za seboj, stopalo med tekom prihaja preveč pred telo in nas pred odrivom v naslednji korak vsakič znova »zabije « v peto in koleno. S tem močno obremenjujemo sklepe. Da bi vse to povezali v lep tek, svetujem, da se ne držite preveč pokončno nazaj. Pri teku se poskusite s pokončnim celim telesom malenkost nagniti naprej in tek bo kar stekel.

Primer nepravilne in pravilne tehnike

Zaradi nepravilne tehnike teka, slabe splošne fizične pripravljenosti, slabe obutve, pretiravanja in premalo počitka lahko pride do številnih poškodb. Najbolj pogoste so plantarni fasciitis, vnetje ahilove tetive, zvini gležnja, vnetje pokostnice, težave z mečnimi mišicami, tekaško koleno, obraba hrustanca – osteoartroza, natrganje mišic, bolečine v kolku. Podrobneje se bomo tokrat lotili osteoartroze.

Osteoartroza je bolezensko dogajanje na sklepnem hrustancu, ki ga laično imenujemo obraba sklepa. Do poškodb sklepnega hrustanca lahko pride zaradi povečane mehanske obremenitve. Ker je osteoartroza degenerativna bolezen, se z njo soočajo predvsem ljudje po 45. ali 50. letu starosti, vendar se pogosto pojavlja tudi pri mlajših – tistih, katerih sklepi so preobremenjeni zaradi športnih oziroma poklicnih dejavnosti ali previsoke telesne teže. Osteoartrozo zdravimo predvsem z zdravili, ki blažijo bolečino, in z zdravili iz skupine “simptomatskih počasi delujočih zdravil ”. V to skupino prištevamo tudi glukozamin.

Zadnje študije kažejo, da se glukozamini po učinkovitosti med seboj zelo razlikujejo. Glukozamin, ki ga boste izbrali, mora biti v obstojni obliki in v dovolj visoki koncentraciji. Obstojnost je pomembna zato, da glukozamin ne bi razpadel na poti od prebavnega trakta do sklepne tekočine, medtem ko prava koncentracija zagotavlja učinkovito vzpodbujanje procesa obnavljanja hrustanca v sklepu.