Probiotiki in prebiotiki - kakšna je razlika?

Probiotiki in prebiotiki - kakšna je razlika?
21.02.2019 AVTOR: Maša Tomažič; foto: www.self.com, www.nourishedkitchen.com, www.openpr.com

Kakšne so razlike med dobro znanimi probiotiki in nekoliko manj poznanimi prebiotiki, kje jih najdemo, pa tudi o tem, kdaj jih je potrebno zaužiti.

Danes lahko na vsakem koraku slišimo o prednostih, ki jih prinašajo probiotiki. Vendar kaj probiotiki pravzaprav so? Probiotiki so pravzaprav specifični živi mikroorganizmi, ki pomagajo uravnavati črevesno floro in tako pozitivno vplivajo na zdravje posameznika. Poleg probiotikov pa nikakor ne smemo pozabiti na prebiotike, ki so prav tako izjemno pomembni, vendar se o njih v večini manj govori, v prehrani pa jim zato posvečamo manj pozornosti. Prebiotiki so snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost teh koristnih mikroorganizmov v naših prebavilih, bodisi tistih, ki so tam že sicer, bodisi tistih, ki jih kot probiotik vnesemo v organizem.

Naloga tako probiotikov kot tudi prebiotikov je vzdrževanje uravnotežene črevesne mikrobiote ( to je skupnost vseh bakterij v določenem okolju) in s tem ohranjanje prebavnega trakta v optimalnem stanju. V primeru, ko se omenjeno ravnovesje poruši – pa naj bo to zaradi okužbe, vnetja ali kakšnega drugega razloga – probiotiki in prebiotiki pomagajo tudi pri hitrejši vnovični vzpostavitvi normalnega stanja.

Nekaj malega o probiotikih

Probiotiki našim prebavilom pomagajo pri presnavljanju hrane, poleg tega pa sintetizirajo vitamine, aminokisline in kratkoverižne maščobne kisline, ki hranijo črevesne celice, ter skrbijo za gibanje črevesja (peristaltiko). Probiotiki s svojim delovanjem podpirajo tudi delovanje in razvoj našega imunskega sistema.

Kdaj moramo probiotike uživati?

Uživanje probiotikov v fermentirani hrani in probiotičnih zdravilih je priporočljivo tako za zdravljenje kot za preventivo, saj redno uživanje probiotikov pomaga ohranjati zdravo okolje prebavil.

Uživanje probiotikov se priporoča predvsem tedaj ko se število koristnih bakterij zmanjša ali se razrastejo škodljivi mikroorganizmi (ob okužbi) – takšna stanja imenujemo disbioza. Zaradi tega se pojavijo prebavne težave, kot so napihnjenost, napenjanje ali celo driska.

Katera živila so naravno bogata s probiotiki?

Tudi doma lahko najdemo številna živila, ki so bogata s probiotiki. Med drugim med njih spadajo:

  • Kislo zelje je odličen vir probiotikov predvsem pozimi. Kislo zelje pa ni bogato le s probiotiki, pač pa predstavlja tudi odličen vir vitaminov A, B, E in C.
  • Kefir je živilo, ki bo marsikoga spomnilo na jogurt. Bogato je z mlečnokislinskimi in bifidus bakterijami, pa tudi z antioksidanti.
  • Temna čokolada ima visoko vsebnost kakava, kar pomeni, da so ji navadno dodani tudi različni probiotiki.


Prebiotiki

Po definiciji so prebiotiki vrsta netopnih in neprebavljivih vlaknin. Medtem, ko v zadnjih letih vse bolj omenjamo koristi probiotikov, pa so prebiotiki še vedno zaviti v tančico skrivnosti in veliko ljudi pravzaprav ne ve, čemu so namenjeni in kako jih uporabljati. Lahko bi rekli, da nam probiotiki omogočajo, da v svojem črevesju bakterije naselimo, prebiotiki pa, da jih nahranimo in tako vzdržujemo črevesno floro. Bakterijam pomagajo rasti ter skrbijo za pravilno razmerje med dobrimi in slabimi bakterijami. Dejstvo je, da prebiotiki skupaj s probiotiki odpirajo vrata k boljšemu zdravju, zato bi jih morali ljudje pogosteje vključevati v svojo prehrano. Prebiotiki delujejo skupaj s probiotiki in tako omogočajo specifične spremembe, tako v našem prebavnem sistemu. Prebiotiki izboljšujejo črevesno zdravje in prebavo, krepijo imunsko delovanje in ščitijo pred rakom, umirjajo vnetja, zmanjšujejo tveganja za bolezni srca, pomagajo pri hujšanju, varujejo zdravje kosti ter ohranjajo ravnovesje hormonov.

Kje najdemo prebiotike?

Če vemo kje iskati, nam tudi prebiotikov ne bo težko najti. Najpogosteje se prebiotiki nahajajo v sadju in zelenjavi, kot so jabolka, banane, čebula, česen, cikorija in fižol. Zavedati pa se moramo, da je količina prebiotičnih vlaken v teh živilih zelo majhna (od 1 do 2 gramov na posodo), medtem ko zdrava odrasla oseba dnevno potrebuje vsaj 25 g vlaknin. Prav zato moramo pri prebiotikih pogosteje poseči po prehranskih dopolnilih.



Prebiotiki in probiotiki kot prehransko dopolnilo – kje se lahko ujamemo v past?

Tako probiotike kot tudi prebiotike lahko kupimo v lekarnah pa tudi v trgovinah. Vendar je tukaj potrebno poudariti, da vsi izdelki ne ustrezajo osnovnim pogojem. Na slovenskem tržišču lahko namreč najdemo veliko izdelkov, ki se oglašujejo kot pro- oz. prebiotiki pa si omenjene predpone dejansko sploh ne zaslužijo.

"Ker objektivne informacije zelo redko pridejo do potrošnikov, so ti pri izbiri izdelkov zmedeni in lahko tudi zavedeni," opozarja asist. dr. Tanja Pajk Žontar.


Po mnenju gospe Tanje Pajk Žontar največkrat prihaja do tega, da znanstveno pravilno navajanje vrste in rodu bakterij pri izdelkih ne sovpada z dejanskimi bakterijami, ki jih izdelek vsebuje. Enako velja tudi za izpisovanje števila probiotičnih bakterij, ki je sicer pogosteje navedeno pri prehranskih dopolnilih kot na živilih. Prav zaradi navedene problematike se je bolje zatekati k izdelkom, ki se lahko pohvalijo z znanstveno potrjenim učinkom.


Značke: Zdravje
Ključne besede:
probiotiki prebiotiki
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ