Človeška hrbtenica je sestavljanja iz 33 do 34 vretenc, ki so ”zložena” eden na drugega, med vsakim vretencem pa se nahaja medvretenčni disk, ki služi kot povezava med vretencema. Vretenca lahko razdelimo v pet skupin: 7 vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih, 5 križničnih ter 4 do 5 trtičnih vretenc. Vsak nivo hrbtenice deluje kot tridelni kompleks povezav, ki ga sestavljajo medvretenčni diski, znotraj telesni prostor in segment gibanja. Ta tridelni kompleks telesu omogoča stabilnost, poleg tega pa zagotavlja oporo med gibanjem.

Skolioza se najpogosteje izrazi že pri otrocih

Ko govorimo o skoliozi govorimo o deformaciji hrbtenice, ki se z rastjo povečuje. Pri tem je hrbtenica nenormalno ukrivljena bodisi v levo, bodisi v desno, prav tako pa stanje vključuje tudi obračanje kosti hrbtenice. Nastanek skolioze običajno povezujemo s prirojenimi napakami, ki se manifestirajo pri oblikovanju vretenc in hrbtenjače zaradi prirojenih ali pridobljenih bolezni živčno-mišičnega tkiva, lahko pa tudi zaradi prirojenih ali pridobljenih napak v vezivnem tkivu.

Kakšni so vzroki in dejavniki tveganja za razvoj skolioze?

• otroci v starosti 1-6 mesecev ter med desetim letom in končano rastjo,
• prirojene napake pri oblikovanju vretenc in hrbtenjače (kongenitalna skolioza),
• prirojene ali pridobljene bolezni živčno-mišičnega tkiva (nevromuskularna skolioza),
• prirojene in pridobljene napake vezivnega tkiva (fibropatska skolioza),
• genetska bolezen (skolioza pri recklinhausnovi bolezni).

Dejavniki tveganja, ki povečajo verjetnost, da bo bolezen napredovala so:

• starost,
  
• zrelost skeleta,
  
• spol in
  
• vzorec ukrivljenosti.
  

V splošnem velja, da diagnoza skolioze v zgodnjih letih starosti pomeni večje tveganje za napredovanje krivine. Prav tako velja, da pri dekletih obstaja večja verjetnost, da bo stanje napredovalo do faze, ki zahteva zdravljenje.

Seveda pa je mogoč tudi nastanek skolioze v odrasli dobi

Skolioza pa se lahko razvije tudi v odrasli dobi. Lahko se razvije kot posledica nezdravljene ukrivljenost hrbtenice v mladosti, lahko pa se razvije tudi brez predhodne zgodovine prisotnosti te bolezni. Ko se skolioza razvije pri odrasli osebi, ki je imela prej povsem ravno hrbtenico, govorimo o degenerativni skoliozi. Na razvoj skolioze v odrasli dobi navadno vpliva več dejavnikov, kot so na primer degeneracija medvretenčnih diskov, različni zlomi, osteoporoza in hrbtenična stenoza.

Simptomi skolioze odrasle dobe vključujejo bolečine v hrbtu, neenakost kolkov ter nenavadno hojo. Bolnik lahko opazi, da je ena rama pomaknjena višje od druge, v nekaterih primerih pa je opazna celo krivina hrbtenice. Vse to vodi v degeneracijo diskov hrbtenice in hrbtenice same, slednje pa se izraža preko različnih simptomov, ki jih bolnik navadno občuti kot bolečino.

Kaj storiti, če izvemo, da smo oboleli za skoliozo?

Skolioza največkrat ne vpliva na našo kakovost življenja in aktivnosti, vendar je ob odkritju skolioze navadno potrebno pričeti izvajati fizioterapije ali pa vsaj redno izvajati vaje, ki nam jih fizioterapevt predpiše. V primerih, ko skolioza napreduje, tako, da nas prične ovirati v vsakdanjem življenju in motečih dejavnikov ne moremo zmanjšati s telovadbo in s pomočjo fizioterapij, se je potrebno odločiti za operacijo, ki bo napako na hrbtenici odpravila.