Stezice, klanci, žulji za nagrado pa osvežitev v Tolminki. SOF že dvanajstič!

Triglav Vertikal tek na Kolovrat

Tekmovalni del programa se je začel s petkovim Triglav vertikal tekom iz Volč na Kolovrat, vzpetino zahodno od Tolmina, sicer bolj znano po muzeju na prostem. Najhitreje sta s strmo potjo, na kateri po šestih kilometrih in tisoč metri vzpona udeležence pričaka tek skozi rove prve svetovne vojne, opravila Stanko Janžekovič in Annika Meuser (0:44:53 in 1:02:08 ).

»Bilo je težko, klanec se kar ne neha, a ko enkrat prideš ven iz gozda, ti razgled na Krn in okoliške hribe da še tistih nekaj atomov moči za tek do cilja na vrhu,« je povedal eden izmed udeležencev.

Tolminska korita in Krn sta srce najdaljše trase

Ker je v preteklosti prihajalo do gneče na nekaterih odsekih, kjer so se križale poti daljših in krajših razdalj, so lani tekaška tekmovanja razdelili na celoten vikend.

V soboto so bili na sporedu trije daljši teki, ki so tekače vodili v obratni smeri kot lansko leto. Najdaljša, 50-kilometrska preizkušnja, vodi skozi Tolmin in skozi svetovno znana Tolminska korita, preden se začne zahteven, dolg vzpon do planine Pretovč na 1.160 metrih nad morjem. Sledi spust skozi vasi Krn in Gabrje do reke Soče, nato spet vzpon do hriba Mengore, okoli jezera pri Mostu na Soči do razgledne točke Senica in preko vasi Ljubinj in Prapetno nazaj do Sotočja. Prav vsi teki, razen petkove vertikalne preizkušnje, se zaključijo z osvežilnim prečkanjem Tolminke, ki je za mnoge vrhunec tekaške preizkušnje.

Najhitrejši moški in ženska na I feel Slovenia 50 km sta bila Dimitri Chapelle in Monika Kusendová (5:00:09 in 6:12:34), na tekmi Ford 35 km Jure Orehek (2:55:09) in Kitti Posztos (3:07:47), na Soča 25 km pa Nejc Uršič (2:20:25) in Sara Masnik (2:59:06).

Krajše trase so najbolj obiskane

Nedelja je bila namenjena trem krajšim tekom. Najdaljši izmed njih in vedno najbolj zaseden izmed vseh – razprodan je bila dva tedna pred dogodkom – je adidas Terrex 15 km: po štartu na Sotočju udeležence vodi po levem bregu Soče, nato na razgledno vzpetino nad Tolminom, Kozlov rob, skozi Tolminska korita in skozi vasi Žabče in Podljubinj nazaj do sotočja Soče in Tolminke.

Najhitrejši moški na tem teku je bil Vili Črv (00:57:33), ženska pa Maruša Cijan Brkič (1:12:19). Na Continental Trail 10km sta slavila Josef Babák (00:51:06) in Anja Mandeljc (00:56:41), na najkrajši preizkušnji Hempika 5km, ki je po lanski premieri postala priljubljena med mlajšimi tekači in takimi, ki se prvič podajajo v svet teka v naravi, pa sta bila najhitrejša Urban Novak (0:17:24) in Cerys Wright (0:19:35).

Najstarejša udeleženka ima 89 let

Na letošnjem festivalu se je zbrala pisana druščina trail tekačev iz kar 30 različnih držav, kar ponovno potrjuje, da dogodek presega meje Slovenije in privablja ljubitelje narave z vsega sveta. Da za strast do gibanja leta niso ovira, je pokazala najstarejša udeleženka, ki ima kar 89 let, medtem ko sta najmlajši tekačici, dvojčici stari komaj 6 let, pogumno premagovali svojo traso na Hempika 5 km teku. Največ tekačev se je letos preizkusilo na 15-kilometrski trasi, ki s slikovito potjo skozi dolino Soče ostaja ena najbolj priljubljenih izbir.

Tudi letos novosti in izjemni prostovoljci

Festival pa že dolgo ni več zgolj tekaški dogodek. Organizatorji si iz leta v leto prizadevajo, da poleg športnega vidika poudarijo tudi pomen trajnosti in skupnosti. »Naš cilj je, da festival ostaja ne le športno, ampak tudi vrednostno središče. Letos smo dodali izmenjevalnico opreme in ob prijavah zbirali donacije za varstveno delovni center,« pravi vodja festivala, Sara Mavrič.

Vendar pa festival ne bi bil mogoč brez izjemne ekipe prostovoljcev. Ti skrbijo za postavitev in označitev tras, za okrepčevalnice na terenu in za nemoteno izkušnjo vseh udeležencev. »Prostovoljci so srce našega festivala. S svojo energijo ustvarjajo vzdušje, motivirajo udeležence in poskrbijo, da se tekači na vsakem koraku počutijo zaželeno,« dodaja Peter Dakskobler, ki je odgovoren za logistično izvedbo dogodka.

Največje zadovoljstvo prinesejo tekači

Direktor festivala, Jan Klavora, vedno znova poudarja, kako rad ima tekače – ne glede na to, ali jih pričaka vročina ali dež, vedno so dobre volje. Največje olajšanje po njegovih besedah za organizatorje pride takrat, ko skozi cilj pride še zadnji udeleženec, saj to pomeni, da se zaključuje večmesečno, naporno delo ožje organizacijske ekipe. Ob tem priznava, da si na začetku nihče ni predstavljal, da bo dogodek tako zrasel, zato jih toliko bolj veseli, da se v poplavi prireditev doma in v tujini tekači radi vračajo v Tolmin.