Tek naj bo užitek, ne zdravilo - revija Tekac.si 06-07

Materializem je postal gonilo napredka, ki ga merimo s preprostim kazalcem, imenovanim gospodarska rast. Gonilo rasti pa je trošenje. Tudi, ko že imamo vse. Kupovanje stvari zaradi stvari samih. Zbiranje stvari. Menjavanje stvari vsakih nekaj mesecev. To je prignalo razvito družbo tako daleč, da je bilo potrebno izumiti nov življenjski slog. Minimalizem je pravzaprav druga beseda za skromnost, a je obenem še veliko več. Minimalizemna novo osmisli življenje, tako da živimo skromno, čeprav nam ne bi bilo treba, in zato, ker se tako znebimo bremen.

So športi, kjer je dober nastop pogojen z vrhunsko, drago opremo. Rekreativni tek ni take vrste šport. Še več, tekmovalni cestni copati so celo cenejši od izdatno oblazinjenih. In četudi ne tečete bosi, je tek v osnovi minimalistična rekreacija. Najboljši maratonci se kalijo v skromnih življenjskih razmerah, tako skromnih, da jih označujemo za reveže. Čeprav imajo v bistvu vse, kar potrebujejo za preživetje. Lačni niso, žejni tudi ne, nad glavo imajo streho in ne zebe jih.

Obenemjim tudi ni treba razmišljati o celi kopici resnici na ljubo obskurnih težav. Tistih težav, ki smo jih v zahodnem svetu preimenovali v izzive in zaradi katerih smo sploh začeli teči, čeprav nam ne bi bilo treba. Večina danes teče zato, da se sprosti, da pozabi na težave, da se odklopi. Vse lepo in prav, saj je tek v vsakem primeru koristen. A po drugi strani je noro, da je šport postal vrsta droge … Ki pa pogosto učinkuje ravno obratno, kot je bilo zamišljeno.

Z željo po napredku ni nič narobe, dokler ostaja v normalnih okvirih. Dokler ostajamo skromni tudi v zastavljanju ciljev in premikanju meja. Dokler nismo pripravljeni za uspeh narediti preveč. Zlorabljati doping zato, da bi dosegli v svetovnem merilu podpovprečen maratonski rezultat. Zanemariti družino ali zdravje. Teči kljub bolečinam, ki slej ko prej izzovejo poškodbo. Tedaj tek ni več zdravilo, ampak dodatna obremenitev. In zakaj bi tek sploh bil zdravilo? Naj rekreacija postane sama sebi namen, zabava, ne pa edina možnost sprostitve, ko za eno uro pozabimo na sitnega šefa, soseda, moža in na kredit.

To so zagate, ki bi jih morali zdraviti pri izvoru in ne s tekom. Kar seveda ne pomeni, da nehajmo teči. Ali zapravljati za nove tekaške copate. Ne zapravljajmo, ampak investirajmo v tisto, kar nam zares veliko pomeni. In to večinoma seveda niso stvari, temveč doživetja.

Kazalo

Fotolov

Tolminka tek

Konjiški maraton, tekaški dnevnik

Na štiri oči

Kronometer na Bukovico

Teci in misli