Garmin Forerunner 15

Vivofit je simpatična trendovska napravica, pri kateri pa navdušenec nad Garminovimi napravami takoj pogreši sprejemnik GPS, tekač pa vsaj štoparico in morda še kakšno tekaško funkcijo. Forerunner 15, ki so ga predstavili letošnjo pomlad, pa združuje funkcije vstopnega Forerunnerja 10 in Vivofita. Privlačna športna ura je na voljo v dveh velikostih in skupno petih barvnih kombinacijah.

Tudi z merilnikom srčnega utripa
Ohišje je identično kot pri manj zmogljivem bratu FR 10, poleg funkcij za merjenje dnevne aktivnosti pa so dodali še možnost merjenja srčnega utripa. Garminov senzor srčnega utripa HRM1 je v kompletu na voljo opcijsko, cena pa se dvigne za trideset evrov. Gre za osnoven pas iz trše plastike, ki sicer daje vtis zastarelosti, a deluje brezhibno, sam pa niti nisem opazil, da bi bil kaj manj udoben. Seveda pa FR 15 prepozna vse senzorje, ki delujejo po standardu povezovanja ANT+.

Za popolno izrabo funkcij bo treba uporabljati novejšo verzijo portala Garmin Connect, na katero se sicer nikakor ne morem privaditi. Nervira me. Celo jezi. Toda le z novejšo različico lahko spremljamo tudi dnevne aktivnosti, torej oceno števila korakov in porabe kalorij. Žal ura ne omogoča spremljanja spalnih navad (kot Vivofit), a pri Garminu so obljubili, da bo funkcija na voljo v okviru ene od poletnih posodobitev programja. Med dvema, ki sem ju naložil sredi julija, je še ni bilo. Kakor koli, ure spanja lahko v Garmin Connect naknadno vpišete ročno.

Merilnik dnevnih aktivnosti
Napravo upravljamo s štirimi tipkami, prehodi med izbirniki pa so logični in se jih takoj privadimo. V osnovnem načinu ure (ki ne prikazuje sekund) lahko v spodnji vrstici izbiramo med podatki o dnevnem številu korakov, prehojeni kilometrini in številu porabljenih kalorij (ali pa preprosto izberemo datum). Pod številom dnevnih korakov je tudi vrstica, ki nas približno obvešča o napredku, preverimo pa lahko tudi, kakšen je dnevni cilj, ki ga naprava izračunava sproti, glede na dosežek prejšnjega dne. Če cilj presežemo, se bo ta naslednji dan nekoliko dvignil – ali obratno. Miru ne boste imeli, saj vas po uri neaktivnosti opozori z nadležnim piskom in izpisom opozorila na ekranu. Nekaj časa ga boste opazovali, potem pa dvignili zadnjico in ga za naslednjo uro zadovoljili z natančno 200 koraki (lahko pa ga preprosto stresate kakšno minuto ali dve). K sreči je mogoče zvočni signal izklopiti, da ne bi slučajno motili kakšne (pre)dolge maše.

Korake šteje precej natančno, čeprav ne prikazuje vsake spremembe posebej kot Vivofit, ampak številke posodablja na nekaj sekund. Merjenje razdalje pa po mojih meritvah nekoliko zaostaja, še posebej med hojo v klanec. Na splošno FR 15 glede merjenja dnevne aktivnosti ni tako sofisticiran kot Vivofit, a nikakor ne zaostaja v osnovnih lastnostih, saj je tehnika pač identična. Baterija Vivofita bo sicer vzdržala tja do enega leta, FR 15 pa bo treba napolniti vsaj na 5 tednov, v primeru polne zaposlenosti z merjenjem srčnega utripa in satelitsko povezavo pa bo ugasnil v osmih urah. To pomeni, da deluje tri ure dlje kot FR10, ki so mu mnogi očitali prav slabo avtonomijo baterije.

Start!
Način vadbe vklopimo z zgornjo desno tipko. S senzorjem srčnega utripa se za povezavo dogovori v sekundi, nekaj dlje pa traja povezava z vesoljem. Počakati je treba nekje do pol minute. V osnovi sta poleg ure na voljo dva zaslona, na katerih se izpisujeta po dva podatka hkrati. Izbiramo lahko med šestimi kombinacijami, ki prikazujejo tempo, štoparico, razdaljo in kalorije, pri čemer se moramo glede tempa v osnovi odločiti za prikaz bodisi trenutnega bodisi povprečnega bodisi tempo trenutnega kroga. To omejenost vidim kot najšibkejšo točko naprave, pri čemer moramo vzeti v ozir, da je namenjena tekačem, ki ne komplicirajo. Tretji zaslon prikazuje srčni utrip z območjem srčnega utripa, a ne v odstotkih maksimalnega, temveč s številkami območij (od 1 do 5).

Seveda je (na četrtem zaslonu) na voljo tudi funkcija virtual pacer, ki pa je nekaj drugega kot virtual partner. Med tekom z virtualnim partnerjem bo naprava prikazovala tudi prednost ali zaostanek, virtualni narekovalec tempa pa pove zgolj, ali za prednastavljenim tempom zaostajamo ali ga prehitevamo. Točnega smotra te funkcije ne razumem, vem pa, da utegne naprava precej piskati, še posebej na razgibanem terenu, kjer tempo pač prilagajamo glede na moteče dejavnike vzponov, spustov in podlage. Za začetnike je bolj praktična možnost nastavitve opozarjanja na hojo in tek (funkcija run/walk), nastavljiva je po času, na prehod iz hoje v tek ter obratno pa opozarja s piskom. Seveda je mogoče nastaviti tudi območje srčnega utripa.

Vadbo prekinemo s pritiskom na zgornjo desno tipko in s potrditvijo podatke tudi shranimo. Za začetek naprava izpiše obvestila o morebitnih doseženih osebnih rekordih, od najboljšega časa na kilometer in miljo pa vse do maratonske razdalje, ob tem pa si zapomni tudi najdaljši tek. Vsak podatek je dostopen tudi v načinu ure in vsakega posebej je mogoče tudi izbrisati. Na voljo so tudi podatki za zadnjih sedem vadb (čas vadbe, razdalja, povprečen tempo, porabljene kalorije, povprečen srčni utrip in območje ter časi posameznih krogov).

Motivator za najširše množice
Bo že držalo, da je večini tekačev malo mar za do potankosti načrtovano vadbo. Skoraj vse pa zanimata vsaj podatek o pretečeni razdalji in ocena porabe kalorij, morda si celo želijo motivatorja, ki jih bo opomnil na nesprejemljivo lenarjenje. In prav zato so vstopni modeli tovrstnih merilnih naprav tako priljubljeni. Poleg tega so preprosti za uporabo, FR 15 celo tako zelo, da ne omogoča povezave Bluetooth s pametnim telefonom in s tem prenosa podatkov na Garmin Connect preko mobilne naprave. Vprašanje pa je, ali bo koga to tudi zares motilo. Kar se mene tiče, dosti več ne potrebujem, razen seveda za zahtevnejše teke v naravi, kjer me ob vsem tem zanimajo še podatki, povezani z nadmorsko višino. V tem primeru pa moramo že poseči po precej dražjih – in bolj zapletenih – zapestnih navigatorjih.