Garmin Forerunner 620

Zapestni športni merilci so dobili hudo konkurenco v pametnih telefonih, ki skušajo s še pametnejšimi aplikacijami nadomeščati celo drage osebne trenerje. Ko se je že zdelo, da je edina velika prednost zapestnih naprav njihova praktičnost – med tekom pač ne morejo biti drugje, kot pri roki – so tudi proizvajalci ur pokazali zvrhano mero inovativnosti. Tako se je Garmin Forerunner 620 že približal pameti mobilnikov. Kljub temu, da povzema nekatere njihove lastnosti, jih ne skuša premagati, ampak s pametnimi telefoni raje sodeluje.

Inovativen senzor z merilcem pospeškov
Na daljši preizkus smo dobili modro-črno različico FR 620, ki je na voljo še v oranžno-beli barvi, žal pa ne tudi v manj vpadljivih črni ali srebrni. Okroglo ohišje ima ostre robove, že na prvi pogled pa je tanjše od predhodnika FR 610, ob tem pa tudi precej lažje. Zaslon meri točno en palec. Štirim tipkam sta dodani še dve, občutljivi na dotik: desno od zaslona je namenjena dostopanju do izbirnikov, leva pa za vračanje.

Nastavek polnilnega kabla USB deluje po principu magneta n napravo objame dovolj varno, da se ne ločita niti, če žico nežno dvignemo. Tisto, kar FR 620 bistveno loči od predhodnika oziroma cenejšega FR 220, pa je senzor HRM-Run z vgrajenim merilcem pospeškov, ki meri kadenco (brez foot poda!), vertikalno gibanje trupa in stik stopal s tlemi. Seveda je pas povezljiv po protokolu ANT, od klasičnega Garminovega senzorja pa ga ločimo po simbolu tekača na senzorju.

Po prvi paritvi, ki zahteva nekaj več časa, se ura s senzorjem HRM-Run poveže tako rekoč v trenutku, pohvalna pa je tudi hitra povezava s sateliti. To je pri Garminu ža prej izjema kot pravilo, pri FR 620 pa do povezave mine le nekaj sekund – ob vsaki povezavi z Garmin Connect si namreč ura zapomni lego satelitov kar za teden dni vnaprej!

Bogastvo podatkov
Izbiramo lahko med štirimi zasloni (dodatni peti je lahko virtualni partner) in vsak izmed njih lahko prikazuje od enega do štirih parametrov. Nastavitve zaslonov lahko žal izvajamo zgolj preko naprave, ne pa na primer tudi s pomočjo programa Garmin Connect. Podatki na zaslonu z ločljivostjo 180 ×180 točk so dobro vidni, ob le nekoliko večjem zaslonu pa bi lahko pri Garminu razmislili tudi o eni večji vrstici, kot na primer pri treking ročnih napravah, kot sta Fenix in novi Tactix.

Resno se sprašujem o smotrnosti na dotik občutljivega zaslona, a to je pač trend, ki mu slej ko prej podležemo tudi potrošniki. Zaslon se seveda odziva na upravljanje z rokavicami, tudi debelejšimi, ne motijo ga niti prepoteni prsti. Med tekom po uri tapkamo zgolj za izbiro zaslona, nekaj težav z natančnostjo pa sem imel med nastavitvami in v izbirnikih, po katerih se pomikamo z drsenjem prsta. Zaslon je vendarle razmeroma majhen, prsti pa so lahko širši in takrat bi prav prišla peta tipka, namenjena potrjevanju … Nekaj časa torej traja, da se privadimo na nekoliko daljše dotike, kot smo jih vajeni na mobilnih telefonih. Zaslon se samodejno zaklene, odklenemo pa ga s pritiskom na eno izmed štirih klasičnih tipk ob strani ure in s potrditvijo na zaslonu.

Dobrodošla novost je, da lahko čas, po katerem se ura prestavi v modul za počitek (time out) s petih podaljšamo na 25 minut. Predhodnik je povezavo z GPS prekinil že po petih minutah neaktivnosti in tako se je zgodilo, da je med nervoznim čakanjem na start ura ugasnila, ob poku pištole pa …

Elektronski osebni trener?
O klasičnih tekaških funkcijah ne gre razpravljati na dolgo in široko. Naj omenimo, da je opozorila (ob pisku tudi z vibriranjem) mogoče nastaviti glede na čas, razdaljo, porabljene kalorije, kadenco in tempo teka, ob tem pa lahko izberemo tudi funkcijo, ki opozarja na izmenjavo hoje in teka. Z virtualnim partnerjem se lahko primerjamo po času in razdalji, žal pa ni možnosti primerjave s prejšnjimi našimi treningi.
Več besed gre zapisati o novosti FR 620, torej o merjenju dinamike teka (running dynamics), ki je popolna novost, zaradi pomembnosti parametrov, ki definirajo učinkovitost teka, pa še posebej zanimiva. Kot že omenjeno, lahko s senzorjem HRM-Run med tekom v vsakem trenutku spremljamo kadenco (število korakov na minuto), vertikalno oscilacijo telesa (gibanje trupa gor in dol) ter čas dotika s tlemi. Izberemo lahko tudi zaslon, ki nas na učinkovitost dodatno opozarja z barvno lestvico. Garmin je namreč sestavil petstopenjsko lestvico učinkovitosti, po kateri nam puščica pove, v katerem območju učinkovitosti se gibljemo. Ko podatke o vadbi prenesemo na Garmin Connect, pa si lahko, ob že znanih, ogledamo tudi grafikone, ki prikazujejo tri zgoraj omenjene parametre, dobimo pa tudi podatek o povprečni dolžini koraka. O natančnosti teh meritev na podlagi pospeška težko sodim, saj lahko po praktičnih poskusih zagotovim samo, da naprava približno ve, kaj počne. Drugo vprašanje je, kaj ti podatki pomenijo v praksi, kako torej izboljšati tehniko – skoraj gotovo ne bo šlo brez osebnega trenerja iz mesa, krvi in možganov.

Ob koncu vadbe nas naprava obvesti tudi o morebitnih osebnih rekordih na različnih razdaljah, izračuna pa tudi – seveda zgolj približno informativno – vrednost VO2max, ki jo pridobi iz podatkov o frekvenci srca, njeni variaciji in hitrosti teka. Na tej podlagi lahko predvidi tudi pričakovani čas za različne priljubljene razdalje. Mimogrede, pri moji realni pripravljenosti bi rekel, da desetko pretečem hitreje od njegove predikcije, za čas maratona 3:15 pa bi ubijal. Vendar, kot opozarja proizvajalec, se vrednosti ustalijo šele po uporabi na daljši rok, medtem ko sem ga sam za tek uporabil približno desetkrat. Sledita še oceni o kakovosti treninga (od 1 do 5) ter potrebnem času za regeneracijo – ali smo dovolj spočiti, pa naprava preveri in na to s piskom in vibriranjem opozori tudi po nekaj minutah teka.

Povezljivost doma in v gibanju
FR 620 je prva Garminova naprava, ki omogoča povezavo preko Wi-Fi. To zahteva namestitev programa Garmin Express Fit, registracijo naprave z uporabniškim imenom in geslom za Garmin Connect in nekaj klikov z miško. Podatki se po vsakem treningu samodejno prenesejo neposredno po vadbi, ko pridemo v bližino računalnika, če je do zbližanja minilo več časa, pa za povezavo poskrbimo s pritiskom na tipko connect. Ob brezžični povezavi se samodejno nasnamejo tudi morebitne posodobitve.

Preko Bluetooth je možna povezava z aplikacijo za pametne telefone Garmin Connect Mobile, pri čemer so prenosi datotek dvosmerni, torej z merilca na Garmin Connect in obratno. Funkcijo LiveTrack so doslej poznali uporabniki kolesarskih merilcev, zdaj pa je na voljo tudi za tekače: na povabilo preko elektronske pošte, Facebooka ali Twitterja lahko prijatelji tako v realnem času spremljajo vaše gibanje – žal samo, če si lastite iPhone 4S ali novejšega. Podpore za operacijska sistema Android ali Windows Mobile žal ni, pozorni pa moramo biti tudi na to, da naprava podpira Bluetooth 4.0. Zato te funkcije žal (ali pa k sreči) nismo mogli preskusiti.

Optimalen tekaški aparat
Garmin Forerunner 620 je brez dvoma najnaprednejša tekaška naprava ta čas. Manj primerna je za vse druge športe. Kolesarji jo lahko uporabljajo samo pogojno (podatek o tempu je mogoče zamenjati s hitrostjo), pohodniki pa v primeru, da hodijo največ 10, raje pa največ 9 ur. Avtonomija baterije z uporabo signala GPS je namreč do 10 ur, kar pa je seveda primerljivo oziroma celo nekoliko bolje kot pri konkurenci. Tekači po srcu in duši pa naj kar navalijo!