Velikokrat se posamezniki soočamo z bolečinami v hrbtu. Dan danes so bolečine v hrbtenici v veliki meri prisotne zaradi stalnega sedenja, ki smo mu izpostavljeni med delom, pa tudi doma, včasih pa do bolečin pride tudi zaradi nerodnega giba, pretiranega treninga ali napačnega dviga določenega (navadno težjega) predmeta. Veliko ljudi meni, da lahko bolečine v hrbtenici "pozdravi" že počitek. Res je, da je počitek priporočljiv sploh v primeru, ko je bolečina posledica kakšne poškodbe, same bolečine v hrbtenici, ki je velikokrat razlog česa drugega, pa počitek kot tak ne bo odpravil.

Kako si lahko v primeru bolečine v hrbtenici pomagamo sami?

Prvi korak k zmanjšanju bolečin v hrbtenici je, da poiščemo gibe, ki nam bolečino sprožajo. V tem koraku sicer bolečino namerno sprožimo, saj lahko le tako pravilno identificiramo škodljive gibe. V hrbtenici poznamo štiri gibe oz. gibalne vzorce, ki jih testiramo drugega za drugim in naredimo seznam tistih, ki so za vas boleči. Ti gibalni vzorci so upogib, izteg, upogib v stran in rotacija hrbtenice. Gibe preverjamo najprej stoje in nato sede. Vse izvajamo počasi, le do točke bolečine. Ko smo odkrili gibe, ki sprožajo bolečino, je ključno, da se jih povsem izogibamo.

Kot vzroki za razvoj bolečini v hrbtenici se dan danes pogosto pojavljajo:

Slaba drža. Pravilna drža telesa je taka, da je vrat v podaljšku trupa in skupaj oblikujeta nevtralno linijo.

Hoja z naprej pomaknjeno glavo je posledica prej opisane slabe drže in ima enako negativne posledice za naš hrbet. Rešitev najdemo v tem, da se med hojo ustavimo in poravnamo držo telesa v pravilen položaj in nadaljujemo hojo.

Sedenje z upognjeno hrbtenico. Predvsem med dolgotrajnim sedenjem se nam velikokrat zgodi, da ”zlezemo skupaj” oz. bolje rečeno upognemo hrbtenico, kar lahko pripelje do velikih bolečin v predelu hrbtenice. Sedenje z nevtralno linijo hrbtenice pomeni, da so boki, rame in glava v vertikalni liniji.

Spanje na previsokem vzglavniku ali premehkem ležišču. Previsok vzglavnik dvigne glavo nad nivo preostalega dela hrbtenice in tako preveč upogiba vratni del. Posledično se ledveni del hrbta prav tako upogne in ustvarja nepotreben stres na vretenca. Tudi ležišče nam mora ponujati zadosti opore, saj se v nasprotnem primeru v hrbtenici pojavljajo bolečine.

Posebej nevarno pa je dvigovanje različnih bremen, saj lahko tako nevede hudo škodujemo hrbtenici. Posamezniki navadno bremena dvigujemo z ukrivljeno hrbtenico – še huje pa je, če jih dvigujemo z rotacijo hrbtenice (ko si nam bremena na primer ob boku). Oboje neizogibno vodi do bolečin in velikokrat tudi do poškodbe hrbtenice. Pri dvigovanju bremen je naloga mišic ob hrbtenici le ta, da stabilizirajo hrbtenico v ravno linijo. Dejansko gibanje oz. dvigovanje mora izhajati iz bokov, opravijo pa ga mišice nog in zadnjica.

Katere so pogoste resnejše poškodbe hrbtenice?

Seveda pa je lahko bolečina hrbtenici tudi znanilec česa resnejšega, kar bo nujno potrebovalo zdravniško oskrbo ali vsaj pregled in napotitev k fizioterapevtu.

Bolečine v vratu in zgornjem delu hrbtenice lahko povzroča spondiloza. Spondiloza je osteoartroza hrbtenice, ki je pogosta pri ljudeh po 45. letu starosti, nastane pa zaradi obrabe kosti in hrustancev. V bistvu pri omenjeni bolezni govorimo o zožanju medvretenčnih prostorov in nastajanju kostnih izrastkov. Vse to izvaja pritisk na živčne korenine, kar povzroča hude bolečine, nemalokrat pa tudi mravljinčenje okončin. V lažjih primerih si lahko pomagamo že z zdravili proti bolečinam, če pa že pride do okvare živcev, je potrebno operativno zdravljenje.

Bolečine v lopaticah lahko povzroča fibromialgija, obolenje, ki se kaže s kronično bolečino v lopaticah, glavi, stegnih, trebuhu in bokih. Bolniki s fibriomialgijo imajo poleg tega še pogoste glavobole, odrevenelost, mravljinčenje ter občutke tesnobe, včasih pa celo depresije. Bolezen se pogosteje pojavlja pri ženskah, zdravila zanjo pa žal še ne poznamo. Obstajajo pa različne metode, s pomočjo katerih lahko učinkovito ublažimo simptome. Bolečine blaži masaža, topli in vlažni obkladki in protibolečinsko zdravljenje. Za ohranjanje gibljivosti je pomembna zmerna vadba.

Bolečine v ledvenem delu velikokrat povezujem s težavami s križem, vendar pogosto sploh ne gre za težave s hrbtenico pač pa za težave z ledvicami. Vnetje ledvic se kaže s hudimi bolečinami v ledvenem predelu hrbta, temperaturo, povišano nad 38 °C, motenim, krvavim urinom, slabostjo in bruhanjem. Poleg težav z ledvicami lahko pri bolečinah v ledvenem delu hrbta govorimo še od zdrsu medvretenčne ploščice. Do tega najpogosteje pride med 25. in 45. letom starosti, ko medvretenčna ploščica postaja vse manj prožna in se hitreje poškoduje.

Kako se lahko bolečinam v hrbtenici izognemo?

Nekaterim izmed opisanim nevšečnostim se lahko zelo elegantno izognemo z zdravim načinom življenja. Pomembno je, da skrbimo za mišice, ki služijo kot opora hrbtenici. Poleg tega moramo poskrbeti za vnos mineralov, beljakovin, vitaminov ter drugih snovi v naše telo ter tako zagotoviti mišicam možnost, da se razvijejo, kostem pa, da ostanejo močne. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na pravilno držo (predvsem med sedenjem) ter na pravilno dvigovanje težjih bremen. Pozornost pa moramo usmretiti tudi na svoje ležišče in vzglavnik.

Tukaj je nekaj vaj, s katerimi lahko kakovostno učvrstimo hrbtne mišice:

Tilnik: sedimo vzravnano, z desno dlanjo se dotaknemo čela in glavo potisnemo v dlan, ne da bi jo pri tem premaknili. Za hip zadržimo napetost in počasi sprostimo. Vajo ponovimo 12-krat.

Raztegovanje kolkov: postavimo se pred stol in desno nogo položimo na sedalo. Nogo, na kateri stojimo, čim bolj pokrčimo in se vrnimo v začetni položaj. Z vsako nogo ponovimo vajo 8-krat.

Predel križa: v ležečem položaju rahlo pokrčimo kolena in iztegnemo roke. Noge izmenjaje čim bolj zasukamo v levo in desno. Z vsako stranjo vajo ponovimo 8-krat.