Jetra so naša največja in v veliko ozirih tudi najpomembnejša žleza v telesu. Tesno so povezana s prebavo, saj se v njih odvija veliko prebavnih procesov. S pomočjo jetrnih encimov se na primer v našem telesu sintetizirajo aminokisline, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje.

Katere so najpomembnejše funkcije jeter v našem telesu?

Jetra torej sodelujejo v večini presnovnih procesov v telesu: pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob ter pri njihovi pretvorbi v snovi, ki so nujno potrebne za normalno delovanje človeka. Poleg navedenega pa jetra uravnavajo tudi proizvajanje žolča ter urejajo plazemsko koncentracijo številnih majhnih molekul, ki so bistvenega pomena za normalno presnovo organizma. Iz krvnega obtoka izločajo številne snovi, kot so določena zdravila, hormoni in drugi presnovni ostanki, ter skladiščijo zalogo glikogena, železa, bakra ter vitaminov A in D.

Jetra ne bolijo, zato je njihova obolenja izjemno težko prepoznati, saj se najpogosteje izrazijo že v precej pozni fazi. Pri prepoznavanju različnih bolezni jeter so nam v največjo pomoč jetrni testi, ki obsegajo nabor jetrnih encimov in ostalih biokemičnih označevalcev, ki vplivajo na normalno delovanje.

Kljub temu, da so poškodbe in obolenja jeter izjemno težko opazna, pa v primeru, ko poznamo simptome obolenja, le-te enostavneje prepoznamo. Najpogostejši simptomi obolenja jeter so naslednji:

• slabost,
  
• izguba apetita,
  
• črevesne motnje,
  
• težave s presnovo maščob,
  
• glavobol,
  
• slab zadah.

Pri večjih težavah so lahko prisotni tudi naslednji simptomi:

• zlatenica,
  
• nagnjenost h krvavitvam,
  
• nabiranje tekočine v trebušni votlini,
  
• oslabljeno delovanje možganov (encefalopatija).
  
  

Najpogostejše bolezni jeter

• Ciroza jeter: gre za kronično jetrno bolezen. Za cirozo jeter je značilno fibrozno preoblikovanje zgradbe organa. Vzrokov za nastanek te bolezni je več. Med najbolj pogostega štejemo zlorabo alkohola. Nastanek jetrne ciroze pa je lahko povezan še s številnimi drugimi boleznimi, kot sta na primer hepatitis ali zamaščenost jeter. Razvoj te bolezni je relativno dolg. Simptomi so podobni, kot pri veliko drugih jetrnih obolenjih, zato je cirozo jeter včasih težko prepoznati. Simptomi vključujejo oslabelost, stalno utrujenost, pomanjkanje apetita, slabost, bruhanje, izgubo telesne teže, bolečine v trebuhu, napihovanje, srbenje in pajčevinaste žilice v podkožju.
• Hepatitis: najprej je potrebno omeniti, da poznamo tri različne vrste hepatitisa – hepatitis A, Hepatitis B in Hepatitis C.
  Hepatitis A povzroča virus hepatitisa A. Začne se z ne karakterističnimi motnjami v počutju, kot sta slabost in bruhanje, lahko se pojavita tudi vročina in utrujenost. Kasneje se razvije tudi zlatenica, urin pa postane temen. Hepatitis A se prenaša po fekalno-oralni poti, kar pomeni z okuženo pitno vodo, zelenjavo, sadjem in morskimi živalmi.
  Hepatitis B povzroča virus Hepatitisa B, prenaša pa se s stikom s telesnimi tekočinami. Virus napade jetra. Simptomi so podobni kot pri okužbi s hepatitisom A – najprej začutimo slabost, sledi pa bruhanje, vročina in utrujenost. Kasneje se pojavi še zlatenica. Virus hepatitisa B je stokrat bolj nalezljiv kot virus HIV in je med vzroki za nastanek raka v svetovnem merilu na drugem mestu.
  Hepatitis C se prenaša preko stika s krvjo pri intravenskem jemanju mamil, pri slabo sterilizirani zdravstveni opremi ter neustrezni sterilizirani opremi za tetoviranje. Pogosto je okužba asimptomatska, kar pomeni, da ne povzroča težav ali krvavitev, če pa se bolezen razvije, lahko povzroči kronični hepatitis, zabrazgotinjenje jeter, cirozo in raka jeter.
  
  

Kako pomagati jetrom, da ostanejo zdrava?

Najpomembneje je, da so naše prehranske navade zdrave. Količino zaužitega alkohola moramo minimizirati, prav tako pa moramo spremljati vnos maščob, ki naj ne bi presegel 30% zaužitih hranil v enem dnevu. Nutricionisti priporočajo uživanje čim več sadja in zelenjave z veliko kalija (banane, mandlji, paradižnik, grozdje in slive) ter zaužitje okoli dveh litrov vode na dan. Pri čiščenju toksinov pomagata tudi korenčkov sok in sok rdeče pese, vsako jutro pa je priporočljivo spiti kozarec vode z limono.

K zdravim jetrom pripomore tudi česen, ki znižuje slab holesterol in ga nadomešča z dobrim. Poleg tega vsebuje žveplen spoj, ki pomaga odstraniti škodljive kovine, kot je živo srebro, in prav to učinkovanje pripomore k indirektnemu ugodnemu delovanju na jetra.

Za jetra je dobra tudi artičoka, saj se lahko pohvali z antioksidativnimi lastnostmi. Artičoka vsebuje veliko silimarina in inulina, ki jetra zaščitita in jih stimulirata tako, da znižujeta raven maščobe in holesterola v krvi.