Kako izboljšati tehniko teka?
16.02.2022 AVTOR: Matej Zalar
"Kdo pa misli, da je, da me bo učil, kako se pravilno teče? Teči pa ja znam." Takšne misli se najverjetneje porajajo po glavah večine tekačev, ko vidijo oglas o delavnici piljenja tehnike teka.
Odgovarja Urban Praprotnik, prof. šp. vzg.
Urbani tekač, tovariš – tekaški prijatelj, radovednež. Zanima ga vse, kar ga zadeva. Torej, težko reče, da ga kaj ne zanima, glede na to, da ga na takšen in drugačen način zadeva skoraj vse, kar se dogaja na tem svetu. Ne gleda televizije, ker mu internet, knjige in pogovori v živo omogočajo veliko boljši program.
Obstaja splošno prepričanje, da je tek tako enostaven, da se ga ni treba posebej učiti. In zakaj bi pri tem dodatno komplicirali? Tudi sam sem proti ustvarjanju navideznih problemov tam, kjer jih ni. Ne nazadnje smo tekači izbrali tek tudi zaradi njegove prvinskosti in preprostosti. Pa vendar ugotavljam, da lahko kar okoli 90 odstotkov izkušenih tekačev izboljša način teka. Ugotavljam celo, da zelo veliko tekačev teoretično pozna osnove dobre tehnike, vendar tega ne znajo pretopiti v svoj tek. Na primer, ko na delavnici gledamo počasne posnetke teka, jih je večina začudenih, da tudi sami tečejo tako, kot vedo, da ni prav. Tako je, postaviti si moramo ogledalo in spoznali bomo, kakšen je v resnici naš tek. Želimo si namreč teči na takšen način, da čim manj zaviramo in čim manj poskakujemo, kajti tako izboljšamo ekonomičnost teka oziroma tečemo hitreje. Želimo si tudi učinkovito blažiti dotike s tlemi, saj s tem zmanjšamo obremenitve kolen, kolkov in hrbtenice. Ko zares razumemo tek, spoznamo, da so vse te želje med seboj tako močno povezane, da se lahko uresničujejo le skupaj. Uresničujmo jih!
Kako torej izboljšati tek?
Obstaja teorija, da bo telo s kilometri teka samo našlo optimalno držo in način stopanja na tla. Morda pri nekaterih to res deluje, vendar so to predvsem izjeme, kajti naše telo si praviloma išče najmanjši napor. To nas vodi v sedeč tekaški položaj, pasivno padanje na tla s preveč sproščenimi nogami in še bi lahko naštevali. Če pa želimo teči hitreje, z manjšo porabo energije in manjšo obremenitvijo kolen, kolkov in hrbtenice, je potrebna večja dejavnost tistih mišic, ki držijo naše telo bolj pokončno, in tudi tistih, ki poskrbijo za bolj elastičen dotik s tlemi. Kako to doseči? Brez tega, da prepoznamo lastne napake, zelo težko, saj preprosto ne bomo našli motivacije za spreminjanje tehnike teka, če se napak sploh ne zavedamo. Tako se na primer večina tekačev ne zaveda nečesa zelo pomembnega, namreč, s katerim delom stopala se najprej dotaknemo tal. Ali stopimo najprej na peto ali na prednji del stopala? Zelo pomembno je torej, da dobro ozavestimo svojo tekaško tehniko, to pa zelo težko naredimo sami. Najbolje je, da pogledamo počasen posnetek našega teka in ga primerjamo z idealnim. Tako prepoznamo svoje napake, v nadaljevanju pa se jih trudimo opaziti še v samem teku. Kajti šele s tem, da se naučimo napake tudi čutiti, bomo lahko kasneje nadzirali pravilnost svojega teka.
Postopnost
Le s postopnim navajanjem telesa na novo tehniko teka lahko ugotovimo, ali je ta res idealna. Kajti s prehitrim, preveč zagnanim spreminjanjem teka se lahko razočarani soočimo s preobremenitvenimi poškodbami. Spreminjanje tehnike teka je namreč proces, ki zahteva od nas približno 4 do 6 mesecev časa. Ko pa se navadimo na nov – boljši – način teka, si ne moramo več predstavljati, da bi še lahko tekli tako, kot smo pred tem.
Imate vprašanje za naše strokovnjake?
Pošljite nam elektronsko pošto na info@tekac.si!
Značke:
Prehrana, Ljubljanski maraton
nazaj na vrh
