Kenijski tekači in prvinski način teka

Ker je pogosto tema raznih pisanj in predvsem propagandnega materiala podjetij, ki izdelujejo tekaške copate, način kako je bolje obremeniti stopalo, je zanimivo zadnje dognanje na tem področju.

Pred tremi leti je skupina raziskovalcev iz Harvardske univerze naredila obširno analizo, da večina Kenijskih tekačev, moških ali žensk, ki so pričeli s tekom kot bosonogi tekači, pri teku obremenjuje predvsem sprednji del stopala. Temu je sledila prava mala revolucija na področju izdelovanja tekaške obutve in predvsem preskok v miselnosti teka.

Tovrstno mišljenje je možno zaslediti praktično na vsakem koraku, saj je tovrstna tema pogosti gost pri tekaških pogovorih. Zagotovo drži dejstvo, da kdor teče »po petah«, definitivno ni dober tekač in je povsem oddaljen od novodobnih tekaških smernic. No, tako bi lahko sklepali, če bi slepo verjeli propagandnemu materialu in načinu razmišljanja »na prvo žogo«.

Zdaj je podobno raziskavo opravila ekipa iz univerze George Washington. Prav tako kot prva skupina, so se tudi oni posvetili Kenijskim tekačem, ki so pričeli teči kot bosonogi. Prišli so do popolnoma nasprotne ugotovitve. Zaključili so z dejstvom, da tek po sprednjem delu stopala ni nujno pogojen s tem, ali je tekač pričel s tekom na bosonogi način. Strinjali so se s tem, da je tek, kjer obremenjujemo predvsem sprednji del stopala manj stresen za telo, saj pri tovrstnem teku manj udarjamo s stopalom.

Večina testiranih tekačev je obremenjevala petni del stopala pri počasnejšem teku, medtem ko je pri hitrejših tekih dobrih petdeset odstotkov tekačev stopalo na sprednji del. Tovrsten način teka se je pričel pri hitrostih, ki so znašale manj kot pet minut in enaindvajset sekund na miljo. Kar pomeni, da so testiranci dodobra »pohodili plin«.

Torej, kot sem uspel tudi sam doumeti celotno stvar, je prepričevanje o teku na sprednji del stopala v veliki meri dobra marketinška poteza. Če smo povsem iskreni, bi takšen način teka težko izvedli v copatu, ki ima zelo podložen in dobro blažen petni del, saj je skoraj nemogoče pristati na sprednji del, če je sama konstitucija in konfiguracija copata namenjena teku »po petah«. Po izkušnjah in prebranem sodeč, bi se tek po sprednjem delu stopala obnesel v primeru hitrih tekov, drugače je vseeno bolj prijetno »petkanje«.

Če ste tudi sami že naleteli na tovrstno debato in bili pri pogovoru v zadregi, ker morda niste najbolj napredni pri tekaški tehniki, naj vas potolažim, da zagotovo niste edini. In če vaš cilj niso ravno novi rekordi, oziroma je vaš namen premagovanje samega sebe, vam svetujem, da poslušate lastno telo. Od tistega kar slišite in preberete o tekaški tehniki, preizkusite in po lastni pameti presodite, kaj je za vas najbolj primerno.

Ne pozabite, tek je sprostitev in užitek. Še naprej tecite s strastjo.