Na premieri filma z Western States 100 ali "Dejvit Kejdenk from Slovenia!"

Tisti, ki Davida poznate nekoliko bolje, veste, da zanj najbrž premiera ne bi prišla v poštev v glamuroznem slogu tipa “ AVI v Cankarjevem domu predstavlja…” z vsemi rdečimi preprogami in slavnimi govorci ter podobnimi ceremonijami. Namesto tega se je odločil za - njegovemu slogu teka in discipline najbližjo infrastrukturo – brunarico pod očakom ljubljanske kotline, Krimom. Gor se je seveda pred projekcijo tudi na hitro odpravil, a mu na predstavitvi ni zmanjkalo energije za kakšnih štirideset tekaških prijateljev in radovednih obrazov, ki smo z nestrpnostjo pričakovali prvi kader.
 
Njegovo filmsko popotovanje je pravzaprav osebna video izkušnja Western States-a, saj je ves čas s seboj nosil majhen fotoaparat, s katerim je kar med tekom snemal kratke filmčke. Za vmesne, objektivne kadre in drugi del zgodbe, pa je poskrbela njegova žena, ki ga je na potovanju spremljala, na trasi pa sta se srečala šele proti koncu, saj vmes obiskovalci in spremljevalci zaradi nedostopnosti in odročnosti sploh ne morejo zraven. Za dodano vrednost video naracije je David poskrbel s svojimi hudomušnimi komentarji med tekom, ki so sprva nekoliko bolj dinamični in celo hudomušni, bolj ko se trasa bliža koncu, pa se utrujenost pozna tudi v njegovih besedah. To pa zadevo dela še bolj pristno in namesto slow motion trikov, ki bi jih ubrala hollywoodska produkcija, je gledalec rajši soočen z naravo človeka, ki je ta dan pretekel 160 kilometrov.
 
Istočasno je film tudi nekakšen vizualni učbenik vsem morebitnim prihodnjim slovenskim tekačem, saj nas zelo nazorno popelje tudi skozi vse faze proceduralij pred samim nastopom: od podpisovanja številnih izjav o zdravstvenem stanju, odpovedovanja odgovornosti s strani organizatorja, tehtanja, skupinskih sestankov z vsemi nastopajočimi, do oddaje opreme, ki jo organizator prepelje na izbrane okrepčevalnice. (Mimogrede – okrepčevalnice so očitno na Western Statesu razred zase, saj se pogosto nahajajo sredi ničesar, založene pa so bistveno bolje kot da bi bile postavljene na glavnem trgu pred nakupovalnim centrom. Tudi ljudje, ki skrbijo za tekače ob progi, se zdijo najbolj prijazni na svetu, kar je točno to, kar utrujeno telo in razum potrebujeta v takšnih trenutkih.)
 
Uro trajajoče filmsko ultratekaško doživetje podkrepi še trda rockerska podlaga, ki kulminira v zmagovit prihod v cilj, kjer si prvi Slovenec, ki je opravil s to legendarno traso, nadene ogromen klobuk v barvah slovenske trobojnice in še nekajkrat skoči visoko v zrak, organizator pa kljub trdi temi v mikrofon z navdušenjem sporoča: “Dejvid Kejdenk from Slovenia!”
 
Za konec druženja nam je Ljubljančan predstavil še nekaj svojih letošnjih načrtov, ki vključujejo ponoven nastop na Western Statesu, pa njegov prvenec na evropski gorski ultrapreizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, kamor se bo odpravil konec avgusta. A o tem podobneje v kratkem na naših straneh….