Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Pred več kot desetimi leti je prijateljica oznanila, da ima v življenju tri športne cilje in eden od teh je bil, da preteče maraton. Zakaj pa so prijateljice, če ne zato, da te spravijo v težave?
Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Da lahko s sotekačico (večkrat) rešiva svetovne probleme med enim samim treningom, da se po treningu počutim, kot da je nov dan, da po teku vedno pride cilj, ko napor preneha, da se zaveš, da ni bližnjic do dobrega rezultata (kar lahko mirno preneseš tudi na vsa druga življenjska področja), da včasih, a le včasih, doživiš čudež, ko ne tečeš več ti, ampak si ti tek.
Kaj ti je tek dal?
Potrditev, da so meje zato, da se premikajo, zavedanje, kako pomembna je kombinacija glave in telesa in da ne gre nobenega od njiju podcenjevati, dobro druženje v odlični družbi.
Kako potekajo tvoji treningi?
Ko sem trenirala za maraton so bili treningi strukturirani po tekaškem načrtu (trikrat na teden – dolg teki, tempo teki in intervalni teki), poleg tega pa še vaje za moč v fitnesu, podobno, ko je bil cilj preteči Blejsko nočno desetko v času pod petimi minutami na kilometer. Sedaj, ko takih 'hudih ' ciljev ni več, pride tek na vrsto za vikend in zelo srečna sem, če utegnem narediti še kak kratek trening med tednom. Žal je to premalo in tudi s trenutnimi rezultati se zato ne gre hvaliti.
Najboljša motivacija zame je, da se dogovorim za tek v družbi prijateljice. Glasbe seveda ne poslušava, ker poslušava druga drugo. Nekateri imajo pri tem seveda svoje mnenje, ki je, da bi lahko hitreje tekli, če bi bili tiho, a ne veva, ker nisva nikoli poskušali.
Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Sama zelo nerada tečem, a če je potrebno, potem stisnem zobe.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Prvega uradnega teka – prijetnega domačega Štanjelskega teka, boljšega teka za začetek 'tekaške kariere ' res ni mogoče najti. Prvega polmaratona v Sežani, ko sem mesec dni pred tem šla po nove tekaške copate in rekla trgovcu, da če ne pretečejo polmaratona, jih prinesem nazaj. Prvega maratona v Trstu, prvega res ne pozabiš nikoli. Drugega maratona v Barceloni s sedemnajst tisoč maratonci na startu. Ko točno veš, koliko je potrebno trenirati, da lahko pretečeš tistih 42.195 metrov in veš da je vsa velikanska množica okrog tebe tudi toliko trenirala, da lahko sedaj tule starta, pa katalonski navijači, ki vzklikajo tvoje ime, ker je organizator v 'goodie bag ' dal dve številki – eno za na prsi in drugo, s tvojim imenom, za na hrbet – in za vedno najboljši navijaški transparent: »CHUCK NORRIS NEVER RUN A MARATHON! «. Potem so tu še vsi čudoviti teki v naravi v krasni družbi na uradnih tekaških dogodkih, kot je Milanja cvetoča Volovja reber trail, domači UTVV, do tistih neuradnih, družbi šopka prijateljic od Štanjela do Cerij, pa od Predmeje do Šempasa, ko s tekom povežeš še nekaj let nazaj nepredstavljivo razdaljo in se vanjo včasih zagledaš z drugega konca doline in si rečeš: od tam do tam sem tekla, joj, daleč …
Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Kolesarim, smučam, hodim v gore in zanemarjam plezanje.
Kako pa skrbiš za prehrano?
Sem zelo sladkosnedna zato skušam vsak dna začeti pametno, s hrano z nizkim glikemičnim indeksom. Če tako tudi nadaljujem, potem je nekaj možnosti, da pridem do večera ne da bi pojedla pol škatle piškotov ali celo čokolado. Nisem vsak dan uspešna.
Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Da bi se uspela malce bolj disciplinirati pri teku. Da bi imela manj samo-izgovorov.
Nič nedosegljivega.
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Pišem – intervjuje in članke sem objavljala že v nekaj časopisih in revijah ter na spletu, bila sem sourednica odlični plezalni reviji Beta (ki pa je zaradi denarnih težav žal že nehala izhajati). Kot protiutež pisanju, ki je nekako 'nesnovno ', sem ponovno odkrila ljubezen do šivanja in veselje ob materializiranem izdelku. Posebej ponosna pa sem na opravljen izpit za gorsko reševalko in znanje, ki sem ga pridobila v tej 'službi ' ter to, da ga lahko uporabim, ko je potrebno.