Na štiri oči s Klemenom Rojnikom

Na štiri oči s Klemenom Rojnikom
21.02.2014 AVTOR: Tina Ambrožič
Klemen zase pravi, da je triatlonski amater na maščobah. Teku oziroma še raje triatlonu se posveča zato, ker je to šport ob katerem pozabiš na televizijo. Sicer pa je po poklicu farmacevt in tudi zaposlen v enem od farmacevtskih podjetij.

OSEBNO
Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Sem član ljubljanskega triatlonskega društva 3K Šport, kjer treniram plavanje.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Uh, se spreminjajo glede na obdobja, trenutno Mizuno Sayonara, čez kakšen mesec pa bodo najverjetneje Saucony Kinvara.

Uporabljaš tekaško uro?
Seveda, Polar RS800cx.

Tvoj obred pred tekom?
Če se le da dvojka pred tekom, drugače pa zgolj zavezovanje superg.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki
Tekaški »dosežki« že kar oddaljeni, kmalu bo tretja obletnica PB v maratonu (2:37:45), drugače pa skupno 29. mesto na svetovnem prvenstvu v dolgem Ironman triatlonu na Havajih (8:48:35).

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom/triatlonom?
Najprej sem začel teči kot del kondicijskih priprav pri tenisu, daljnega leta 2000, potem pa je od nekje vzklila ideja, da se spodobi v življenju preteči maraton. To mi je v Ljubljani prvič uspelo leta 2004, potem pa človek nekako postane čedalje bolj in bolj »odvisen « od izboljševanja časov. Pa tudi tek mi je takrat predstavljal idealen ventil za življenjske probleme, čas rezerviran samo zame in za moje misli. Tako da sem bil do leta 2010 »čistokrvni « tekač, ko so se mi začele po glavi motati ideje o triatlonih. V letu 2011 sem tako prestopil iz »tekaških « v »triatlonske « vode, opravil s prvim Ironmanom in od takrat sem na triatlonski trdi drogi!

Kaj je pri triatlonu tisto, kar ti je najbolj všeč?
Dejstvo, da kolikor vložiš, toliko dobiš! Oziroma z drugimi besedami, pri triatlonu se ničesar ne da odblefirat. Veliko je truda in odrekanja, samo se na koncu vedno izplača! In seveda dejstvo, da so pri triatlonu trije športi tudi ni nepomembno. Vedno nekaj novega, zanimivega, raznovrstnega. Ob, na primer, tekaških poškodbah še vedno lahko kolesariš ali vsaj plavaš.

Kako potekajo tvoji treningi?
V povprečju treniram slabe 3 ure dnevno, okoli 13 treningov na teden. Približno 5-krat na teden tečem, 4-krat plavam, 4-krat kolesarim, potem pa zraven spadajo še obvezne vaje za moč in podobno. Budilka je med tednom naštimana na 5:10, tako da je prvi trening še pred službo, 7-15h je čas za pokrivanje stroškov triatlona, potem pa sledi še popoldanski trening. In dvakrat na teden še večerni trening plavanja. Med vikendi pa je čas za daljše zadeve.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Veliko večino tekov opravim sam, imam bolj malo prijateljev, ki bi se mi zjutraj ob 5:30 pridružili na teku ;-) Drugače pa sem pa tja kakšen tek s punco, če ne gre prehitro, pa občasno kakšen daljši tek z bratom. Drugače pa mi ni problem trenirati sam, takrat imam svoj mir, velik pretok krvi čez možgane, neumne ideje in filozofske misli. Skratka moja maša.

Potrebuješ za tek/triatlon kakšno posebno motivacijo?
Vsekakor, brez motivacije seveda ne gre. Za lažjo motivacijo si postaviš cilje, jih zabetoniraš nekam v glavo, da se potem po 20 km kolesa v dežju ne obrneš nazaj temveč odpelješ zastavljenih 150 km.

Katerih tekem ne boš nikoli pozabil?
Najbrž nobene, glede na to, da imam vse zapisane ;-) Ja, čez leta se je res nabralo veliko lepih tekem, veliko lepih spominov, slik, tako da je veliko materiala, če slučajno kdaj zvečer ne morem zaspati. Če bi pa moral kakšno tekmo posebej izpostavit, so pa to seveda lanski Havaji. Mi je uspela optimalna realizacija treningov, prehrane in potem tudi same tekme, tako da so spomini še danes v barvah!

Se ob teku/triatlonu ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
V bistvu mi že za triatlon zmanjkuje časa, tako da za enkrat ne. So pa plani, enkrat v prihodnosti, ko bo življenje spet malce bolj normalno.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Tako da jem pravo hrano! Že za samo življenje je prehrana pomembnejša, kot si predstavljamo, pri malce bolj resnem ukvarjanju s športom pa je ključnega pomena. V začetku lanskega leta sem v bistvu svojo prehrano obrnil za 180 °, na popolnoma »nestandardno « za vzdržljivostne športnike, glede na dandanašnja priporočila. Sedaj moja prehrana temelji na maščobah s precej omejenimi količinami ogljikohidratov. Seveda brez glutena, nekoliko modificirana »Paleo « varianta. Na kratko, logika takšnega prehranjevanja stoji na tem, da naše telo ni nujno prilagojeno na take količine ogljikohidratov, ki jih današnja »znanost « in živilska industrija priporočata. Naša telesa so se tekom evolucije razvila tako, da precej bolje funkcionirajo na maščobe (in beljakovine) kot pa na ogljikohidrate. Tako da treniram s precej omejenimi količinami ogljikovih hidratov, potem na tekmah pa seveda sladkor na polno! Nekako »Train Low, Race High « pristop. Podrobneje pa imam stvari okrog prehrane opisane na moji spletni strani lc-triathlete.com/.

Kakšne tekaške/triatlonske načrte in želje imaš za v prihodnje?
Moji načrti za enkrat segajo samo še do konca leta 2014, upam da bo to zadnje leto tako resnega ukvarjanja s športom. V prihodnje pa potem samo in zgolj še za užitek ;-)

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom/triatlonom, imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Poleg triatlona večinoma samo jem in spim, če ostane kaj časa, pa z veseljem preberem kakšno knjigo. Pa da ne bom spet okregan, moram omeniti, da se rad ukvarjam s svojo hčerko Ajdo!

Ali tudi svojo hčerko usmerjaš v šport? Ji je všeč?
Hčerke načrtno ne usmerjam v šport, nisem tako vpliven. Vseeno pa upam, da vzgledi vsaj malo vlečejo …

Kako sicer usklajuješ naporne treninge z osebnim življenjem (družina, služba itd.)?
Kar se tega tiče imam srečo, saj je punca tudi »amaterska « vzdržljivostna športnica, olimpijka, ki trenira 13-krat tedensko. Tako, da je veliko medsebojno razumevanje, kdaj je kdo zmatran, kdaj utrujen, lačen, tečen ali živčen pred zahtevnim treningom oziroma bi samo sedel na kavču in imel noge pri miru. ;-)
Značke: Na štiri oči
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ