Na štiri oči s Patricijo Plazar

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Tek sem začela trenirati kar precej pozno, šele pri 14 letih oziroma ob koncu osmega razreda osnovne šole, na povabilo trenerja atletike v domačem kraju Radeče. Ker sem pri pouku športne vzgoje vedno bila med najhitrejšimi in tudi najbolj vzdržljivimi (testiranja za športno-vzgojni karton) in ker sem tudi na šolskih medobčinskih tekmovanjih, tek na 300 in 600 m kot tudi kros, brez kakršnekoli priprave bila med najboljšimi, je bila pobuda trenerja, da imam potencial tista glavna »pika na i.« Še prav dobro se spominjam tega ključnega dogodka – Ekipno področno prvenstvo osnovnih šol v Brežicah.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Omogoča mi razbremenitev, odmik od preostalih obveznosti in morebitnih skrbi ter zbistritev misli. Čeprav so določeni treningi naporni in ob njih ne moreš »uživati, « spremljevalec.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Vodim tudi funkcionalne vadbe v Fitnes kliniki v prostorih Vodnega mesta Atlantis, ki so namenjene preventivi, rehabilitaciji po poškodbi, starejšim in drugim posebnim skupinam. To je le bodoča karierna pot diplomirane kineziologinje. Za dokončanje študija na Fakulteti za šport pa mi je ostalo še pisanje magistrske naloge – cilj tega leta. Kot zagovornica čistega športa sem tudi mlada ambasadorka SLOADA (Slovenska antidoping organizacija) - trenutno samo hobij, morda kasneje postane tudi kaj več.