Na štiri oči s Petrom Kaučičem

Na štiri oči s Petrom Kaučičem
29.04.2016 AVTOR: Tina Ambrožič
Peter je po poklicu strojni tehnik, dela pa kot prodajalec v trgovini. V prostem času pa je atletski sodnik in strasten tekač. Tek ga je popolnoma zasvojil, saj je v njem našel svoj mir in čas zase.

OSEBNO
Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Nisem član nobenega društva. Nekje enkrat mesečno pa se pridružim tekaški skupini Špt Pro Tek. Po novem pa sem tudi član ekipe ASICS Frontrunner Slovenija.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Prisegam na copate ASICS. Moj zmagovalec je model Kayano.

Uporabljaš tekaško uro?
Seveda. Moj dober prijatelj pravi, da mora imeti vsak ultraš vsaj dve tekaški uri, to sta: Garmin Forerunner 210 za krajše teke (intervale, fartlek itd…) in pa Garmin Fenix za daljše treninge in tekme.

Tvoj obred pred tekom?
Pred tekom nimam nekega posebnega obreda. Zavežem copate, vizualiziram progo, vklopim uro in tečem novim pustolovščinam naproti.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki:
Eko maraton 2013 / 21km s časom 1:35:44
Ljubljanski maraton 2013 / 42km s časom 3:36:06
Supermaraton Zagreb-Čazma 2014 / 61,35km
Ultramaraton Celje-Logarska 2014 / 75km
Supermaraton Zagreb-Čazma 2015 / 61,35km
Biel-Bienne 2015 / 100km
Sladkih6 2015 / 45,5km

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Teči sem začel nekje pred 25 leti. Nisem se nekako našel v ekipnih športih, pa tudi kakšno kilo sem imel preveč. Tako sem si obul tekaške copate in tekel, največkrat v Betnavski gozd, kjer sem bil sam s sabo. Neka vrsta meditacije. Tako je še zdaj.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Občutek svobode, moči in samozavedanja. Sprostitev in prvovrstna doživetja.

Kaj ti je tek dal?
Ogromno prijateljev, večjo samozavest, osebnostno rast in vzdržljivost. Ogromno energije in trenutkov, ki jih ne bom nikoli pozabil.

Kako potekajo tvoji treningi?
Moji treningi potekajo večinoma individualno. Način treninga si določim kak dan prej ali celo kar pred samim tekom, odvisno od počutja. Treningi so zelo raznovrstni - progresivni tek, fartlek, intervali, stopnjevanja itd., čez vikend pa naredim daljši tek (30+ km). Tedensko opravim 4-5 treningov (okrog 70km), 2-3x na teden opravim še vaje za moč in krepitev jedra. Kakšne posebne motivacije ne rabim. Sem resnično odvisen od teka. :) 
Glasbo poslušam v primeru, ko tečem na tekalni stezi. To je bolj poredko. Poslušam pa kar lokalni radio.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Večino tekov opravim sam. Občasno tečem s kakšnim prijateljem (oz.prijateljico :) ) ali pa se pridružim tekaški skupini Špt Pro Tek.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Tega je veliko. Vsekakor ne bom pozabil prve uradne 10-ke, kjer sem bil preveč oblečen; prvega polmaratona v Radencih, ko sem umiral od vročine in se z globokim spoštovanjem čudil maratoncem, ki so tekli v drugi krog. Seveda pa tudi prvega maratona, ki je bil res čustven dogodek in ga ne pozabiš nikoli. :)
Nekaj prav posebnih tekov pa se mi je zgodilo, ko sem potoval po Avstraliji. Na enem od njih so me na vsem lepem začeli napadati ptiči po imenu magpie. Kasneje sem izvedel (stric google :) ), da so v času gnezdenja zelo nevarni. Verjetno je bil to moj najhitrejši tek na 100m. :) Po mesecu dni življenja »down under «) in čez brooklynski most v NYC je bil prav tako poseben.
Seveda ne smem izpustiti nočnih tekaških pustolovščin s Špt Pro Tek, kjer smo tekli čez hribe pri -18 stopinj (zmrznjen bidon), drseli proti Lovrencu na Pohorju (po naše Palmanova) in se 3h vrteli v krogu okoli Pekrske gorce. Prav tako smo preizkusili Ormoški Badwater (50km tek Maribor-Ormož), pri okoli +40 stopinjah. In še bi lahko našteval …
Tu je seveda še moja »bestika « (ona bo že vedela, kdo je), s katero sva se leta 2013 skupaj obvezala, da še isto leto odtečeva vsak svoj prvi maraton. In sva tudi ga. Vmes pa nanizala kar nekaj skupnih kilometrov in dogodivščin.
Prav posebno mesto v mojem spominu pa pripada 100km teku v Bielu! Več kot 1000 tekačev iz celega sveta. Nočna izmena (start ob 22h) + nekaj nadur in si na cilju. Vmes pa celo noč podpora navijačev. Neprecenljivo! :)

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
3x tedensko delam še vaje za moč in stabilizacijo trupa. Drugače pa še rad sedem na kolo in hodim v hribe.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Nič posebnega. Imam 5-6 obrokov dnevno. Pazim, da spijem dovolj tekočine (2- 3l vode dnevno). Meso uživam zelo poredko. Jem raznovrstno, največ sadja in zelenjave. Moja pregreha pa so sladkarije. :)

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Želja je predvsem ostati zdrav in teči še vrsto let. Spoznati čim več tekačev in širiti pozitivno energijo med ljudi. Vse pa je usmerjeno k temu, da v prihodnosti pretečem enega najtežjih ultramaratonov na svetu SPARTATHLON. Epsko dirko od Aten do Sparte (246km).
Nekaj želj in načrtov pa naj ostane še skrivnost za naslednji intervju. :)

Kakšni pa so tvoji cilji v letošnjem letu?
Ciljev je kar nekaj. V začetku aprila me čaka Supermaraton Zagreb-Čazma (61,35km), ki se bom udeležil že tretje leto zapored. To bo odličen trening za glavni cilj sezone, ki se bo zgodil konec maja. To je ULTRABALATON (220,9 km), tek okrog jezera Balaton na Madžarskem. Vmes bom odtekel še kak maraton in nekaj krajših tekov. V jeseni pa se ponovno vidimo na startu ultra teka Celje-Logarska in seveda na Ljubljanskem maratonu.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Rad berem knjige, potujem in spoznavam nove kulture in ljudi. Seveda hodim tudi v službo, kjer opravljam delo prodajalca. Opažam pa, da se v zadnjem času vedno več ljudi obrača name s vprašanji glede teka, prehrane in ostalih stvari povezanih s športom in načinom življenja. Z veseljem svetujem in pomagam vsakomur, ki ga karkoli zanima.

Značke: Na štiri oči, Oprema
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ