Na štiri oči s Simonom Strnadom

Na štiri oči s Simonom Strnadom
15.09.2017 AVTOR: Tina Ambrožič
Simon je ljubitelj vsega lepega, kar lahko ponudi narava, brez aktivnosti in športanja pa enostavno ne zna in ne more živeti.

OSEBNO
Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Sem član športnega društva Nanos iz Podnanosa, tekaško društvo, prepoznavno po zelo dobrih gorskih tekačih. Drugače pa sem še simpatizer in ambasador teka pri KROUFE. com, čigar festival je bil pred kratkim.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Svojega najljubšega modela tekaških copat še nisem našel. Uporabljam vsaj 10 različnih - adidas, La sportiva, Brooks, Icebug, Newton … odvisno od teka, podlage, vremenskih pogojev, saj se največ gibljem po kolovozih, gozdnih stezah, kamenju, skalah, sem na tem terenu najbolj zadovoljen s tekaškimi copati La sportiva, sploh z modelom Mutant, ki nudi trdnost koraka, dober oprijem, le malo več blaženja mu manjka. Sicer pa si želim priti v klub tekačev Hoka one one.

Uporabljaš tekaško uro?
Tekaške ure ne uporabljam. Nazadnje sem uro uporabljal na kolesu, dolga leta nazaj, ko se je baterija izpraznila je nisem več zamenjal. Svoje telo poznam do potankosti, dolgoletne izkušnje v športu so mi dovolj, da znam prisluhniti svojemu občutku. Priznam pa, da bi bilo včasih dobro pogledati na pretečene kilometre in višince.

Tvoj obred pred tekom?
Svoj obred imam samo pred tekmo. 2 dni pred tem imam navadno počitek brez aktivnosti, na predvečer tekme pa obvezno naredim aktivacijo max 1 uro, toliko, da razgibam telo in 2x dvignem pulz na maximum, sledi obvezno raztezanje z ohlajevanjem. Sledi osebna nega z masažo in relaksacijo nog, porcija pašte in hidracija ter osebna meditacija in počitek. Jutro pred tekom zopet masaža nog, kompresija, pravi čaj, nič hrane, razen če je tekma naporno dolga, v tem primeru zaužijem ogljikove hidrate vsaj 5 ur pred štartom. Uro pred tekom začnem s počasnim ogrevanjem, vaje in raztezanje in to stopnjujem do začetka tekme …

Tvoji dosedanji tekaški dosežki: Dosežki sami niso niti toliko pomembni, kot pot, ki je pripeljala do teh dosežkov… Sigurno je največji tisti dva tedna nazaj, ko sem na Slovaškem postal veteranski svetovni prvak v gorskem teku v svoji starostni kategoriji. Letos sem temu dodal še dva državna veteranska naslova (v gorskem teku in 10km individualno cestni tek), četrto leto zapored sem prvak PGT (Primorski Gorski Teki), kot izgleda, bom letos osvojil tudi pokal Slovenije v gorskih tekih pri veteranih. Drugače pa sem v letošnji sezoni v absolutni konkurenci zmagal na petnajstih tekmah doma, kakor tudi čez mejo.

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
S tekom sem se začel ukvarjati pred štirimi leti in še to zgolj slučajno. Pridružil sem se prijateljem za spremstvo in malo tekel ter že na svojem prvem teku zmagal. Potem me je potegnilo, tudi s prigovarjanjem drugih … A da si ne bo kdo napačno predstavljal, nisem začel s športom šele takrat, moja kolesarska kariera je dolga 300000km, sem pa začel že pred tem opuščati kolesarske dirke.
S športom in rekreacijo sem povezan že od mladosti, to je bila ljubezen na prvi pogled, način življenja. Na začetku je bilo to kolo, ki me je popeljalo v čudoviti svet gorskih cest, spoznavanje gorskega sveta. Od nekdaj me vleče v višave, pa naj bo to kolo, plezalne ture, kakor tudi zdaj gorski tek. Ne delam neke razlike pri uporabi »tehnike in orodja «, samo da so hribi, gore … moj drugi dom je visoko tam gori, ni važno kje …

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Najbolj in v prvi vrsti sprostitev in relaksacija, možnost prilagajanja dnevnemu počutju in svoboda, ki jo začutiš ko obuješ tekaške copate.

Kaj ti je tek dal?
Tek mi je dal nove poglede na preživljanje mojega prostega časa, dal mi je nove izzive, poglobil je moja razmišljanja in sposobnost sprejemati odločitve na mehak način, brez nestrpnosti in slabe volje. Dal mi je tudi nove znance, kolege, prijatelje, kar mi največ pomeni, saj se odlično počutim v njihovi sredini - so moja druga družina.

Kako potekajo tvoji treningi?
Saj treningov v pomenu besede niti nimam. Zame je najboljši trening tekma, zato sproti prilagajam in se odločam za prireditve po navdihu ali pa načrtujem določeno tekmo kot najboljši trening za naslednjo tekmo. Zato je v mojem repertoarju veliko število tekem, ki jih zdaj sicer zmanjšujem, še vedno pa je za marsikoga tabu kar počnem (v sezoni 2015 sem odtekel 101 tek s štartno št.). Je pa tudi druga resnica, da iščem zadovoljstvo in dobro družbo, prijeten pogovor na takih prireditvah čez vikend, kar pa v privatnem življenju pogrešam.
Pravi tek v prvotnem pomenu je pri meni samo na tekmi, »sovražim « specifične treninge napisane na papir, tega ne počnem in me nihče ne pripravi do tega. Ni šanse, da bom delal trening za moč ali hitrost. Dovolj dober trening je tekma, vse ostalo je regeneracija, počitek in pohajkovanje po hribih za dušo. Regeneracija je mišljena kot aktivni počitek, kateri je največ na kolesu, saj čez teden samo kolesarim in pa opravim kakšno gorska turo v višave.
Za tek ne potrebujem motivacije, sam tek je motivacija za težko dočakan vikend. Drugače pa se znam zelo dobro zmotivirat za tekmo, imam svoje recepte in razčiščeno v glavi, saj je ravno ta tisti najpomembnejši faktor, s katero mi uspe narediti dober rezultat …seveda so tukaj še izkušnje in taktika.
Med pripravo na tekmo in med njo sem v svojem svetu, takrat imam številko na prsih, takrat sem tudi tekmovalen in tudi to je prijetno. Ko številko snamem pa sledi najprijetnejši del dneva - prijatelji, druženje, smeh …
Nikoli ne bi pomislil, da bi med tekom poslušal glasbo, saj je najlepša glasba narava sama, le prisluhniti ji moraš.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Za tek ali kolo ali gorske ture ne potrebujem družbe, vedno je možnost da sproti programiraš aktivnosti, so pa najlepše aktivnosti tiste nenačrtovane, nepričakovane in največkrat je to v dobri družbi. Ko je le podana priložnost se je oprimem. Je pa dosti lepše, če imaš možnost, da se ti pridruži dober prijatelj.


Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Navadno si zapomniš tisto najlepše, tudi pri tekih je tako, čeprav skoraj ne bi izpostavljal in bi za redkokaterega lahko rekel, da je za v pozabo. Spomnim se lanskega GM4O, ko sem na Poreznu doživel pravi kolaps in sem prvič v življenju pomislil celo na odstop, dobesedno odrezalo me je, še danes ne vem, kako sem pritekel v cilj.
Lepših spominov je več. Rad se spominjam Učke in vseh trejlov v zadnjih treh letih, saj so bili eden lepši od drugega. Zagotovo pa je najglobji spomin tisti iz letošnje Dubnice, ko sem stal na najvišji stopnički in je meni v čast zaigrala Slovenska himna. Občutki, ki jih doživiš samo če si v vlogi zmagovalca.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Kot sem že omenil mi je tek zelo pri srcu, imam pa veliko simpatijo še do kolesarjenja in do gorništva. V zadnjem obdobju se teku, razen na tekmah, bolj izogibam, ker so tekaške poškodbe že stalnica pri meni. Kolo je dosti bolj prizanesljivo do telesa in tako združujem željo in veselje tudi s koristnim. Sploh pa sem zlasti letos, ko veliko kolesarim, ugotovil, da sem tudi zaradi kolesa v zelo dobri tekaški formi.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Prehrana gre v štric z mojim športom. Velik pomen posvečam zdravi in uravnoteženi prehrani. Kulinarika in kuhanje mi je sploh v veselje, tako da lahko združujem to v eksperimentiranju pri športanju. Izogibam se pripravljeni in neustrezni hrani. Sem vegetarijansko usmerjen in mnenja, da lahko tudi brez mesa dosegaš zadovoljivo visoke rezultate. Moje telo deluje v glavnem na gorivo iz polnovrednih ogljikovih hidratov. Beljakovine črpam največ iz sirotke, skute, jogurta in kefija, mleko pa prav tako izločam iz prehrane. Stročnice, žitarice, zelenjava, sadje, oreščki … to je ta raznolika stalnica moje prehrane, ki je vsak dan drugače pripravljena. A če pride kdo na obisk, je obrok pripravljen še z nadgradnjo.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Želja je že to, da lahko tečem, želim si, da bi tekel in se gibal še v starosti, da mi poškodbe ne bi preprečile tega. Da bi lahko z užitkom obul tekaške copate in se zapodil v breg. Kar se tekmovalne poti tiče pa čutim, da sem na višku moči, a se zavedam, da bo temu počasi prišel konec in si tudi želim malo umiritve, več ali manj samo za dušo … Vseeno pa mogoče potegnem še kakšno sezono, pa čepra bo tako kot zdaj to finančno zelo težko, če se pa najde kakšna pomoč, bom sigurno še grizel. Vleče me na kakšne bolj razpoznavne, odmevne teke v tujini.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom?
Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot? Hobijev nikoli ne zmanjka, vsaj pri meni ne. Kot sem omenil, rad kaj dobrega skuham, spečem, pa čeprav se zase ne trudim preveč, a ko dobim družbo to storim z veseljem. V veselje mi je nabiralništvo, zeliščarstvo, rad imam dobro fotografijo, ki sem jo dolga leta tudi sam ustvarjal. Rad pa tudi ustvarjam z lesom.

Značke: Na štiri oči
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ