Na štiri oči s Tinetom Lavrenčičem

Domov > Aktualno > Na štiri oči s Tinetom Lavrenčičem

18.12.2015 AVTOR: Tina Ambrožič

Tine je študent na Fakulteti za šport, pa tudi sicer športu posveča veliko časa, saj je triatlonec. Zelo rad tudi teče, saj ga tek sprošča in mu daje energijo.

OSEBNO
Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Sem član TK Ajdovščina, saj smo res dobra klapa, prav tako pa mi klub nudi kar precej ugodnosti, od opreme in športne prehrane, pa do brezplačnih plavalnih treningov in plačil določenih štartnin, za kar se mu tudi na tem mestu tudi zahvaljujem.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Največ kilometrov sem zagotovo pretekel s Sauconyjevo Kinvaro, ki jih imam res zelo rad, za hitrejše teke pa uporabljam Adidasov model AdiosBoost. Copat je res super odziven, povrh vsega pa še lep na pogled. :)

Uporabljaš tekaško uro?
Uporabljam Garmin Forerunner 910XT, saj mi poleg tekaških omogoča pregled in analizo še kolesarskih in plavalnih aktivnosti. Z njo sem zelo zadovoljen in mislim, da jo bom imel še kar lep čas na roki.

Tvoj obred pred tekom?
Pred vsakim startom si vedno še enkrat zavežem vezalke, četudi vem, da so že dovolj dobro zavezane. Prav tako imam posebno »srečno majico« s katero najraje tečem na tekmah. Vedno pa si v glavi tudi zadam nekakšen načrt teka, kako hitro bom začel in kakšen tempo bom držal, da bo ostalo nekaj energije še za zadnje kilometre. V kolikor je tek daljši, pa si določim tudi, kje si bom v telo poslal novo količino energije (gel).

Tvoji dosedanji tekaški dosežki:
Zadovoljen sem z lanskim tekom v Palmanovi na 21km (1:17:58) in lanskim polmaratonom v Ljubljani (1:18:32). Letos sem zaradi poškodbe zelo malo tekel, vendar sem aprila vseeno uspešno tekel na 4. Lidlovem maratonu v Komendi, kjer sem dosegel absolutno 3.mesto, v začetku novembra pa sem na Krasovi 10ki v Sežani dosegel absolutno 2.mesto s časom 33:39. Tudi z teki na triatlonih sem zelo zadovoljen, saj tam vedno pridobim kar nekaj mest.

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
S tekom sem se resneje začel ukvarjati šele 3 leta nazaj, ko sem končal z igranjem nogometa, oziroma takrat, ko sem se začel spoznavati s triatlonom.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Pri teku mi je najbolj neverjetno to, kako lahko naenkrat pozabim na vse težave in skrbi, ki se mi nakopičijo v glavi! Ko se skoncentriraš le nase, le na svoj vdih in izdih, s katerim pošlješ vse slabe misli iz telesa, ko tekmuješ sam s sabo in ti za tistih nekaj dragocenih trenutkov ostanejo misli čiste in jasne, vsi problemi pa se naenkrat zdijo lažje rešljivi.

Kaj ti je tek dal?
Tek mi je predstavlja po eni strani obliko sprostitve in odklop od vseh stvari, ki nam dan danes polnijo glavo z vseh strani, po drugi strani pa mi predstavlja izziv, kako postati boljši in kako vedno znova izboljšati svoje rezultate. Lahko rečem, da mi pomaga osebno rasti, saj sem še bolj utrdil vrednote kot so red, skrbnost, odgovornost pa tudi potrpežljivost. Vsekakor vrednote, ki so pomembne za življenje. Dal mi je tudi nekaj novih prijateljstev, ki jih bom, upam da ohranil za vedno.

Kako potekajo tvoji treningi?
Moje treninge moram razdeliti na 4 sklope (tek, kolesarjenje, plavanje, vaje za moč). Ker se trenutno pripravljam za nastop na Ironman Vichy (FRA), ki bo konec avgusta, tečem 4x na teden. Tako mi na teden znese približno okrog 55-60KM. Kaj več, kot toliko, jih pa tudi ne bo bilo. Če sem v časovni stiski, ali preveč utrujen pa največkrat izpustim en tekaški trening. Za tek skoraj nikoli ne potrebujem dodatne motivacije. Mislim da mi že to, da poskušam biti vedno boljši predstavlja dovolj veliko motivacijo. Ko se odpravim na dolgi tek pa občasno vzamem s seboj slušalke, vendar si večkrat kot glasbo vključim kakšen zanimiv podcast.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Skoraj vse treninge delam sam. Občasno grem z bratom teči na kakšen dolgi tek, če se najina urnika treningov lepo uskladita.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Nikoli ne bom pozabil teka na pol ironman razdalji v Poreču leta 2014, ko sem tekel z neverjetno lahkoto glede na dane okoliščine. Še sam sebi sem se čudil, od kje po vsem tem času prihaja še vsa ta energija. Prav tako ne bom pozabil svojega prvega polmaratona v Ljubljani, ko sem brez treninga odtekel 1:27. Takrat sem mislil, da bom umrl. Spomnim se, da še 2 ali 3 dni nisem uspel normalno hoditi. :)

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Kot sem že omenil, se ukvarjam s triatlonom. Za kaj več pa žal zmanjka časa. Seveda me še vedno zasrbijo noge, ko pride do nogometa, ampak se preveč bojim, da bi se poškodoval, zato se mu spretno izogibam. Poleti sem s prijateljem aktivni dopust preživel na kajaku, saj sva imela načrt preveslati okrog in okrog Cresa, z vso opremo na kajaku, kar se je izkazalo za super pustolovščino. Žal nama ni uspelo v celoti, zaradi smole z vremenom.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Načeloma jem vso hrano. Res pa je, da v času ko treniram več kot 15 ur na teden, čim bolj pazim da jem kvalitetno hrano, saj se tako telo bolje in hitreje regenerira in pripravi na nove treninge. Priznam pa, da ko mi zadiši pica, me pred tem nič ne more zaustaviti. Pazim, da po treningu uspešno napolnim glikogenske rezerve v mišicah, občasno pa si privoščim kakšen beljakovinski šejk. Pri večerjah pa na mojem krožniku običajno ni ogljikovih hidratov.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Konec januarja bom v Las Palmasu tekel polmaraton, na katerem bom preveril, ali so noge tudi ob vseh počasnih zimskih kilometrih ostale hitre, nato pa me čakajo bolj triatlonske preizkušnje (pol ironman Fuerteventura v aprilu in Ironman Vichy v avgustu). Zelo bom vesel, če bom uspel maraton na ironmanu odteči okrog 3 ur in 10 minut. Najbolj pa si želim sezone brez poškodb. V naslednjih 4-ih letih bi se rad kvalificiral na svetovno prvenstvo v Ironmanu na Havajih.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Poleg teka/triatlona je moja želja nekoč prepotovati okrog sveta. Zelo rad pa delam z otroci in mladostniki. Že res, da me včasih izmučijo, vendar velikokrat mi dajo tudi dodatno energijo in tisto otroško navdušenje se prenese tudi name. Vedno me spomnijo na to, da smo kot družba morda preveč zašli s poti in ne cenimo več tistih pravih stvari in vrednot, ki v življenju resnično štejejo. V letu 2016 želim zaključiti magistrsko nalogo na Fakulteti za šport, nato pa upam na čim hitrejšo zaposlitev. Najraje bi se zaposlil v osnovni ali srednji šoli kot profesor, saj me to delo res veseli.