Na štiri oči s Tonijem Vencljem

Na štiri oči s Tonijem Vencljem
29.08.2014 AVTOR: Tina Ambrožič
Toni je športu predan poklicno in osebno. Po poklicu je namreč fitnes inštruktor, osebno pa uživa v teku.

OSEBNO

Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Sem predsednik in soustanovitelj Športnega kluba Tektonik

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Raidlight, model: Team R-light 002

Uporabljaš tekaško uro?
Suunto Ambit2

Tvoj obred pred tekom?
Čeprav že veliko pred tekmo vsaj približno vem, kaj me čaka, vseeno vedno prepozno pričnem s pripravo podrobnosti. Na vseh daljših tekmah je potrebno s sabo nositi kar nekaj opreme in hrane. Vse to mora biti skrbno načrtovano, da se vse skupaj skrči na minimum, saj vsak gram nekaj šteje. Tako je postalo moje paničarjenje ob pomanjkanju časa že kar obredno. Najpogosteje zadnjo noč pred odhodom od doma na potovanje sploh ne grem spat. Poseben obred je tudi moje basanje z ogljikovimi hidrati zadnja 2 dni pred tekmo. Redko kdo me pri tem lahko premaga.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki …
2. mesto svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, Francija 2005
4. mesto Marathon des sables, Maroko 2009
1. mesto Raid sahara, Mavretanija 2006
1. mesto Africa race, Kamerun 2012

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Tek sem pričel trenirati leta 1983. Sprva sem odtekel le nekaj lokalnih tekem v teku na smučeh, leta 1984 sem se tudi včlanil v takratni Smučarski klub Livar v Ivančni Gorici. Igre z žogo mi niso kaj preveč ležale, v teku pa sem z malo treninga videl, da za sabo pustim vse več svojih vrstnikov. Tako sem leta 1985 na takrat kar močno zasedenem občinskem prvenstvu prvič prišel do stopničk. Kot mlajši mladinec oz. pionir bi sicer moral takrat trenirati na atletski stezi predvsem krajše razdalje, a sem že takrat raje tekel 10-kilometrske cestne in malo kasneje tudi gorske teke.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Še vedno sem predvsem tekmovalec. Šele zadnja leta imam malo več časa za treninge. Vem da imam še veliko rezerve in to me tudi motivira.

Kaj ti je tek dal?
Zaradi teka se počutim splošno kondicijsko dobro pripravljen, z dolgotrajnimi teki sem se navadil potrpežljivosti in navsezadnje sem na teku spoznal tudi svojo punco Katjo.

Kako potekajo tvoji treningi?
Večino treningov opravim v domačem, Dolenjskem okolju in v fitnesu. Kadar se pripravljam na gorske maratone, intervalno ponavljam teke po naših gričih, ki na žalost ne presegajo niti 300 m višinske razlike. Kadar se pripravljam na vroče puščavske maratone pa si v fitnesu na tekaški stezi naredim vročinsko komoro.
V zimskem obdobju včasih tudi po 5 ur na dan, vodim Spint indoor-cycling in k temu dodam še kašen trening moči. Zato se mi je zadnji dve zimi dogajalo, da preprosto nisem imel več energije za kvalitetne hitre tekaške treninge. Šele v poznem pomladnem delu sem uspel odteči malo več kilometrov. Običajno se moram na večje tekme prijaviti že več kot pol leta prej, tako da je cilj treningov zelo jasen in motivacije ne manjka. Kadar tečem zunaj na prostem ne potrebujem glasbe. Sem pa imel obdobje pred kakimi tremi leti ko sem med tekom poslušal na mp3-ju jezikovne tečaje Francoščino in Italijanščino. Bilo je kar učinkovito in moram to še kdaj ponoviti, da se znanje malo osveži. Pozimi večino tekaških treningov opravim v fitnesu na tekaški stezi, tam imam pred sabo obvezno DVD z dobrim filmom, če ne, ne zdržim niti  15 minut.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?

Najraje tečem takrat, ko imam največ časa, nerad se prilagajam drugim, zato dosti tečem sam. Rad tečem skupaj s Katjo, s katero sva opravila tudi že kar nekaj izzivov, recimo 80 km dolgo traso Koroških 24, 100 km okoli občine Ivančna Gorica. Večkrat tudi tečeva skupaj na tekmah treking lige.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Prav gotovo je bila ena mojih najlepših tekem etapni tek v Kamerunu. Organizator je speljal traso po najbolj pristnih Afriških vasicah na sami Nigerijski meji. Zdelo se mi je kot da se je tam ustavil čas, kot da sem v živo sredi Šerugatovega dokumentarca iz osemdesetih let.
Iz tekmovalnega vidika pa mi je najbolj ostalo v spominu Svetovno prvenstvo v maratonu Franciji. Takrat sem vedel, da sem dobro pripravljen, da sem sposoben uvrstitve med dvajseterico. Na koncu pa mi je uspelo celo osvojiti 2. mesto.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?

Kolesarjenje, športno plezanje, turno smučanje

Kako pa skrbiš za prehrano?

Ob normalnih dnevih, ko veliko treniram, nisem kaj preveč izbirčen, pojem tudi zelo veliko nezdrave hrane.  Lahko preživim tudi ob kruhu in salami. Le dovolj ju mora biti, predvsem salame. Povsem nekaj drugega so dnevi pred oziroma med tekmo. Takrat hrano skrbno pripravljam, vsa hrana, vsi prehranski dodatki, napitki v prahu vse gre preko gramsko natančne tehtnice, vse si vakuumsko zapakiram po obrokih v vrečkice.
Zanimivo je, ko grem nakupovat v trgovino z prehranskimi dodatki in v večini prodajaln mi po večini neizkušeni trgovci ponujajo razne nizko energijske beljakovinske napitke in fat-burnerje, jaz pa iščem ravno obratno, čim več kalorij v enem obroku!

Kakšne tekaške načrte, želje, imaš za v prihodnje?

Že naslednji petek startam na Ultra trail de Mont Blanc, 167km z 9600m višincev. Upam, da se hitro regeneriram, ker me že 14 dni za tem čaka Učka trail, kmalu za tem pa še Cres in Krk.
Letos spomladi nekako nisem uspel preteči dovolj kilometrov, čez poletje pa tega nisem uspel nadoknadit, zato moja forma ni taka kot bi želel. Posledično zaradi tega tudi nisem dosti tekmoval. Za prihajajoče tekme nimam kakšnih visokih ciljev, odtekel jih bom kot bi se temu reklo »bolj na izkušnje, kot na dobro pripravljenost «. Takoj po končani sezoni moram pričeti z res dolgimi treningi, saj je »baza « osnova za celo naslednjo sezono.
V naslednji sezoni bi rad dosegel kakšen dober rezultat na kakšnem od znanih trailov, na razdaljah med 70 in 160 km.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom, imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
V zimskem času praktično preživim cele dneve v fitnesu. V poletnem času, ko ni dela v fitnesu pa izkoristim za potovanja in treninge. Recimo lani sva s Katjo šla s polno naloženimi kolesi na 14-dnevno potovanje čez Alpske prelaze do Švice in nazaj. Letos sva 8-dnevno potovanje po bivši Jugoslaviji izkoristila za tek na najvišji vrh vsake izmed bivših republik. Kasneje sva preživela še 5 dni na Slovenki planinski poti od Maribora do Triglava. Katja je sicer imela v načrtu preteči vseh 600km do Ankarana, a se ji letos žal ni posrečilo.
Za ostale hobije kar nekako zmanjkuje časa. Nekaj časa še uspem posvetiti glasbi, že več kot 20 let sem DG. Sicer sem zadnji 2 leti malo »out «, glasbo vrtim samo na kakšnih privatnih zabavah, porokah ali obletnicah.
Šele pri štiridesetih sem se odločil pustiti službo trgovskega potnika in postal »profesionalni športnik «. V bodoče bom nadaljeval trenersko delo obenem pa tudi že delam na tem, da bi odprl trgovino s športno opremo.

Značke: Na štiri oči
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ